Erlihija

[oks]

Ne vem če je bilo to že kje napisano, ampak zanima me, če je možno ugotoviti prisotnost erlihije tudi z hemogramom (po logiki, bi moral biti pes anemičen). Namreč, Oksa dam testirat na erlihijo vsake 4 mesece (nazadnje je bil januarja in je bila cena okoli 8.000), pa mi je veterinar rekel, da je to popolnoma nesmiselno, če kuža nima nobenih težav in je to čisto metanje stran denarja. No, ker me skrbi, saj je erlihija zelo zahrbtna , tega testiranja ne nameravam opustiti. Vsake 4 mesece pa mu dam pregledati tudi jeterne encime (zaradi phenobarbitona) in me zanima, če lahko veterinar takrat ugotovi prisotnost erlihioze oz. tudi to, če se je borelioza poslabšala!?

[oks]

Ja, sej to sem tudi sama sklepala  , ampak anemija ni ravno edini znak erlihije

[Princ]

Oks, kolikor sem jaz prebrala ta članek (čeprav sem ga bolj na hitro in se nisem še poglobila), sem razumela, da Erlihijo zelo pogosto spremlja tudi anemija. Torej je tudi to lahko eden izmed pokazateljev (četudi je lahko pes anemičen, pa to ne pomeni takoj skrb za Erlihijo).

Pri Princu je že bilo tako. Eritrociti, hemoglobin in hematokrit - naravnost odlični, idealne vrednosti. Prav tako ima nenormalen apetit, pravzaprav še nikoli ni imel takšnega . Edino, kar je odstopalo v njegovem hemogramu, so bili povišani levkociti (15,5), izmed njih pa neutrofilini (0,79). Baje nič takega.

Lp, Mateja

[Bučka]

Živjo.
Tudi z mojo Bučko se pridružujeva teli temi... Včeraj sva namreč izvedeli, da imamo erlihijo. Bom napisala zgodbo, morda bo komu pomagala... Sicer se mi po glavi podi milijon vprašanj in dvomov in glede na to, da se s testom ne more ugotoviti kako stara je že zadeva, mi je grozno pomisliti, kaj vse smo že preživeli in da bi mogoče vseskozi lahko bilo to.

Na lanskoletnem preventivnem pregledu smo ugotovili, da ima Bučka neke težave z delovanjem ledvic (zelo nizka specifična masa urina). Po parih kontrolah in dietni hrani, se je zadeva znormalizirala. Borimo se tudi z inkontinenco in krvavimi madeži, katerih vzrok se pač ni ugotovil (oz. naj bi bil vaginitis). Potem smo imeli mirno obdobje, po neuspelih zdravljenjih inkontinence s propalinom in incurinom smo šli na homeopatske pripravke, ki so pomagali. Konec januarja si je Bučka poškodovala zadnjo desno nogo, na katero je šepala. 1. februarja smo bili pri Matku, ki je po izredno brzinskem "pregledu" in rtg zelo suvereno "ugotovil", da ima "natrgane vezi", potem pa si je vzel več kot pol ure časa, da nama je natančno razložil postopek operacije, za katero je specialist (TPLO, 170 kSIT). Ker je imela le nekaj časa pred tem čudno epizodo odpovedi zadnjega dela, sem mu to seveda tudi povedala, pa je preslišal oz. se ni dosti sekiral. Torej na podlagi šepanja in otečenega sklepa je dr. Matko, ki kakor sem opazila med drugim tudi predava o erlihiji, zaključil s povabilom na operacijo vezi. Za operacijo se kar tako na hitro nisva odločila, ker se nama je zdela preveč invazivna.

Te naše "vezi" se potem nikakor niso popravile. Zvečer je Bučka komaj hodila, zjutraj je bilo vse OK. Pa par dni v redu, potem spet šepanje...Vmes smo zdravili konjuktivitis, pa spet inkontinenca... Pa slabši apetit, rahla izguba teže, neskončno lizanje tal, deke, postelje, depresija. Prejšnji teden pri dr. Zorku, ki se je pregleda (nepoboljšljivih vezi) postopil z večjo mero resnosti in natančnosti, smo ugotovili, da so vezi cele, da pa so njeni simptomi bolj značilni za katero od klopnih bolezni. Včeraj sva zvedeli za rezultate, nisem pa žal imela priložnosti govoriti z Zorkom ali katerim drugim veterinarjem - smo dobili samo antibiotik, 6 tbl clinofuga/dan. Sedaj nam drugega ne preostane (verjetno?) kakor, da damo skozi to kuro in opazujemo rezultate. Kaj pa naprej? Je možno, da je vzrok vseh teh težav pri Bučki vseskozi erlihija? Najbolj grozno je to, da je imela v svojem življenju mogoče 3 klope vsega skupaj...

Malo sem bila dolga, upam, da ne zamerite...

LP, Maša 

[deteljica]

Živjo.
Tudi z mojo Bučko se pridružujeva teli temi... Včeraj sva namreč izvedeli, da imamo erlihijo. Bom napisala zgodbo, morda bo komu pomagala... Sicer se mi po glavi podi milijon vprašanj in dvomov in glede na to, da se s testom ne more ugotoviti kako stara je že zadeva, mi je grozno pomisliti, kaj vse smo že preživeli in da bi mogoče vseskozi lahko bilo to.

Na lanskoletnem preventivnem pregledu smo ugotovili, da ima Bučka neke težave z delovanjem ledvic (zelo nizka specifična masa urina). Po parih kontrolah in dietni hrani, se je zadeva znormalizirala. Borimo se tudi z inkontinenco in krvavimi madeži, katerih vzrok se pač ni ugotovil (oz. naj bi bil vaginitis). Potem smo imeli mirno obdobje, po neuspelih zdravljenjih inkontinence s propalinom in incurinom smo šli na homeopatske pripravke, ki so pomagali. Konec januarja si je Bučka poškodovala zadnjo desno nogo, na katero je šepala. 1. februarja smo bili pri Matku, ki je po izredno brzinskem "pregledu" in rtg zelo suvereno "ugotovil", da ima "natrgane vezi", potem pa si je vzel več kot pol ure časa, da nama je natančno razložil postopek operacije, za katero je specialist (TPLO, 170 kSIT). Ker je imela le nekaj časa pred tem čudno epizodo odpovedi zadnjega dela, sem mu to seveda tudi povedala, pa je preslišal oz. se ni dosti sekiral. Torej na podlagi šepanja in otečenega sklepa je dr. Matko, ki kakor sem opazila med drugim tudi predava o erlihiji, zaključil s povabilom na operacijo vezi. Za operacijo se kar tako na hitro nisva odločila, ker se nama je zdela preveč invazivna.

Te naše "vezi" se potem nikakor niso popravile. Zvečer je Bučka komaj hodila, zjutraj je bilo vse OK. Pa par dni v redu, potem spet šepanje...Vmes smo zdravili konjuktivitis, pa spet inkontinenca... Pa slabši apetit, rahla izguba teže, neskončno lizanje tal, deke, postelje, depresija. Prejšnji teden pri dr. Zorku, ki se je pregleda (nepoboljšljivih vezi) postopil z večjo mero resnosti in natančnosti, smo ugotovili, da so vezi cele, da pa so njeni simptomi bolj značilni za katero od klopnih bolezni. Včeraj sva zvedeli za rezultate, nisem pa žal imela priložnosti govoriti z Zorkom ali katerim drugim veterinarjem - smo dobili samo antibiotik, 6 tbl clinofuga/dan. Sedaj nam drugega ne preostane (verjetno?) kakor, da damo skozi to kuro in opazujemo rezultate. Kaj pa naprej? Je možno, da je vzrok vseh teh težav pri Bučki vseskozi erlihija? Najbolj grozno je to, da je imela v svojem življenju mogoče 3 klope vsega skupaj...

Malo sem bila dolga, upam, da ne zamerite...

LP, Maša 

vse te težave so čisto lahko bile od erlihije..
meni so prevntivno testiranje odsvetovali, ker baje nima smisla. Pes je lahko bil okužen, a ne bo nikoli zbolel, samo ima protitelesa. tako so mi razložili...., če pa bom opzila kakšne (?) znake, naj se oglasim.

[Nanook]

Kje pri nas pa delajo PCR?

[sirtaki]

Oliver, a lahko pojasnis tisto varianto, da ima pes tako dober imunski sistem, da v bistvu ne zboli za erlihijo, ceprav je pozitiven tes?
Ker Tax je bila diagnosticirana septembra 2003 in moram trkat, ker nima absolutno nobenih znakov, da bi zbolela. Pa se leglo je imela vmes.

[oliver]

Pozitiven test na protitelesa pove samo, da je bil pes enkrat pač okužen. Lahko da že dolgo nazaj, saj lahko visok titer vztraja kar nekaj časa (po izkušnjah s klinike tudi več kot leto ne pade), kljub temu, da pes v tem času ne kaže nobenih znakov bolezni.
Je pa res, da je tiste pse, ki so bili pozitivni dobro ob vsakem najmanjšem odstopanju obnašanja od normlanega (apetit, šepanje, neaktivnost, ...) dobro testirati (hemogram in erlichia), saj se je bolezen lahko reaktivirala.
Po izkušnjah s klinike je bilo samo pri nekaj psih tako, da smo bolezen ugotovili v akutni fazi (nizek titer) in je bil po 6 tedenski terapiji titer nezaznaven (manjši od 1:128).
Sirtaki, upam da sem ti odogovrila?
LP K