Bivanje psa v stanovanju ali ne?

[TagTu]

Mi mamo tudi tople "pelz montle".

[choppy]

Pozdravljeni. Danes sem prvič na forumu in tale tema ali naj bo pes v stanovanju ali zunaj se mi zdi zelo zanimiva. Sama sem mnenja da je bolje če psi živijo zunaj (izjema so zelo majhni psi in kratkodlaki, npr. dalmatinec prihaja iz toplejših krajev in seveda težko živi zunaj-posebej pozimi).
Sicer se strinjam z tem, da je pes bolj srečen v družbi ljudi kot pa da je prepuščen samemu sebi. Sama imam sedaj zlatega prinašalca in prebrala sem da so ti psi prilagojeni za hladnejše podnebje in zato živi zunaj (imamo ograjeno dvorišče). Zvečer ga običajno pripeljem v stanovanje ,da se z njim malo poigramo in ga pocrkljamo .Moram reči da zelo uživa v naši družbi, vendar pa mu kmalu postane vroče in gre brez težav nazaj ven (zunaj nato spije celo posodo vode, nato pa gre v kočo spat).Zdi se mi ,da ni pametno da imamo pse ,ki so prilagojeni za življenje zunaj v stanovanju , po možnosti zraven radiatorjev. Sama imam pse že od malih nog in vsi so vedno živeli zunaj . Moj prvi pes, nemški ovčar,je živel skoraj 13 let. Drugi pes, nemški prepeličar, bo kmalu napolnil 14 let. Medtem ko so bratje in sesetre obeh psov živeli največ 8 let.Sedaj imam še prinašalca, ki je star 2 leti in pol in opažam da ima že sedaj precej več zdravstvenih težav kot so jih imeli moji psi do sedaj. Bojim se, da smo psom z tem, ko smo jih preselili v stanovanja zdravstveno gledano prej škodovali kot koristili-čeprav nehote.Zdi se mi da psi danes niso več tako odporni kot so bili, od tega pa imajo koristi samo veterinarji.
Zato menim da pri odločitvi ali naj bo pes zunaj ali v stanovanju ni bistveno to koliko družbe potrebuje pes (glede tega je odgovor jasen-čim več), temveč to kaj je za zdravje in odpornost naših psov boljše.

[Suni]

OK, zdej bom jst tko mal po svoje to povedala... meni se namreč zdi da ravno pes, ki bo šolan za reševanje ponesrečencev, mora biti nujno vedno v družbi ljudi. Poznam enega vodnika labradorke, ki je zdaj že stara, je pa v svojih letih reševala ljudi, živela je vedno v hiši z vodnikom, vedno bila z njim in bila ful uspešna v svoji krieri. Baje je ravno to, da pes od malega živi z vodnikom (družba drugih psov je drugotnega pomena), da pes res do potankosti pozna ljudi,  tista zadeva, ki potem pomaga psu (in vodniku) reševati v nemogočih razmerah na terenu.

[Yorki]

Tudi jaz se strinjam s choopy. Ampak odvisno je tudi od pasme oziroma bolj dlake. Npr. husky ali aljaški malamut bi veliko laže živel zunaj, tudi pozimi saj so tega že po naravi vajeni. Prav tako tudi planinski psi-po mojem. Za dalmatince pa sem brala, da izredno težko prenašajo mraz. Brala sem o dosti kratkodlakih pasmah a pri njem je bilo to še posebej izpostavljeno.
Seveda je pa odvisno tudi od lastnikov oz. od njihove resnosti in pameti - saj veste kaj želim povedati, o tem je nekje že bilo govora.
Choopy, kar tako naprej z razmišljanjem

[irena_p]

Oh Nanook. O.k napisala si svojo tezo.
Choppy pa je napisala svojo ugotovitev.
Jaz pa ugotavljam, da vse več lastnikov, ki imajo že ves čas pse zunaj le te dajejo notri. Ker mislijo, da jih zebe. Jaz mislim, da delajo napako.
Moj prijatelj ima prinašalca. Ker je nega zeblo se mu je zasmilil pes in ga začel dajati v hišo. Potem so se pa začele težave. Enkrat je smrkal, drugič je dobil vnetje ledvic. Ko je mene vprašal za nasvet, sem mu predlagala, da naj psa ne daje v hišo. Sedaj je pes zunaj. Zdravstvenih težav pa ni bilo več. Mogoče je to naključje. Nevem.
Jaz mislim če je pasma primerna in če je ta možnost, da se psu uredi primerni prostor naj bo pes zunaj. Če pa ni denarja za uto ali pa če živimo v bloku pa tako ali tako mora biti pes notri. Da bi se zaradi tega odrekli psu je "brez veze".

[irena_p]

No saj, kakor kakšnemu paše.
Jaz sem hotela samo povdariti, da nekateri, ki jih že imajo zunaj potem vlačijo pse notri, ker mislijo, da jih zebe. Če pa pes biva s tabo je pa to tvoja odločitev. In gotovo ti nimaš tvojega kosmatinca zato notri, ker misliš da bi ga zunaj zeblo. Ali pa?

[Primavera]

2)Primavera Da smo lastniki NO čudni prvič ne sodi k tej temi, pa vseeno naj ti povem, da smo včasih verjetno res!! Najbolj takrat, ko ves trud, čas in ostalo kar smo vložili v svojega psa vnovčimo tako, da pomagamo ponesrečencem  v takih in drugačnih razmerah!
In ne želi si tega, da bi jo mogoče tudi ti kdaj potrebovala v kar močno dvomim glede na to, da te na kavču ne more zasuti snežni plaz! ;DAli pač?

Šele zdajle se mi je uspelo rešiti izpod plazu. V dnevni sobi smo imeli še lanski sneg, ki je zgrmel na kavč- na njem pa jaz s psom. Nehali smo kuriti, da se naša dobermanka počuti čimbolj naravno. In groza-izrazila je željo, da bi postala lavinarka (po moje zgolj zato, da bi lahko čimdlje bivala zunaj!) Ko sem ji pokazala še zmrznjeno jabolko, na katerega je vedno lajala, me je nekam poslala in mislim, da si želi v naslednjem življenju postati nemški ovčar.....