mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
nedelja, 24.11.2024 : 23:10:03

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika
Strani: [1] 2  Vse   Dol
Natisni
Avtor Tema: Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika  (Prebrano 20255 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« : sreda, 17.02.2016 : 22:03:55 »

Bo strožja zakonodaja ustavila pasje borbe? Predvidena denarna kazen in do pet let zapora
Ljubljana, 17.02.2016, 19:46 | STA / V.L.

Cilj novele je torej jasno določiti vse oblike mučenja živali, višino kazni pa določiti tako, da bo v prvi vrsti ta odvračala ljudi od mučenja, v drugi pa omogočila učinkovit pregon in kaznovanje mučiteljev, je poudarila Violeta Tomić iz ZL. V nekaterih primerih bi to pomenilo tudi pregon organiziranega kriminala, saj včasih za pasjimi boji stojijo tudi hudodelske združbe. Po navedbah članov društva pasji boji namreč potekajo tako na nekakšni profesionalni kot bolj "ulični" ravni.

Z novelo se tako določajo nove oblike kaznivih dejanj in dopolnjujejo obstoječe. Člen, ki opredeljuje mučenje živali, se širi in kot kaznivo opredeljuje surovo ravnanje in spolno zlorabo živali - predvidena je denarna kazen in do pet let zapora. S predlagano razširitvijo člena se kriminalizira organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih bojev. Tudi v teh primerih se predvideva enako kazen, le za udeležbo bo kazen nižja - do enega leta zapora.

Če bo organizacija pasjih bojev storjena v hudodelski združbi, pa bo sodišče, če bo zakon sprejet v taki obliki, izreklo do osem let zaporne kazni.

Kot kaznivo dejanje in ne več kot prekršek se bo obravnavalo tudi primere, ko lastniki živali ne bodo zagotovili ustreznega bivališča, hrane in vode ter svobode gibanja. Poleg tega se sodišču daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov. Najpomembnejša izmed njih sta trajni odvzem vseh živali in prepoved lastništva novih živali.

Zdaj se namreč lahko stike z živaljo prepove le tistemu, ki je nad njo storil prekršek, ne pa tudi tistemu, ki je nad njo storil kaznivo dejanje.

Predlog določa tudi povsem novo kaznivo dejanje prepovedi selektivne vzreje živali. Gre za vzrejo, katere izključni namen je vzrediti pse za pasje boje, je opozorila Tomićeva. Predlagane kazni so enake kot za primere organizacije pasjih bojev.


http://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-strozja-zakonodaja-ustavila-pasje-borbe-predvidena-denarna-kazen-in-do-pet-let-zapora.html

Na KLIK so zaenkrat le evidenčni podatki o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, ni pa še dokumentacije. Upam, da bo čimprej.

Konkretno komentiranje je najbrž še preuranjeno, vsaj dokler ni papirjev, je pa vsekakor že sedaj vidno, da premnogi ne razumejo, da Kazenski zakonik ne ureja in tudi po spremembah ne bo urejal 'neevtanaziranja' v zavetiščih oz. neskončno dolgo bivanje odvzetih živali v zavetiščih, stalnega in začasnega posvajanja odvzetih psov, prešolanja odvzetih psov in podobno. Na medmrežju so namreč nad predlaganimi spremembami ekstremno navdušeni, saj pričakujejo od njih vse tisto, kar jih je pri 'reševanju živalic' do sedaj motilo. Bojim se, da bodo zelo razočarani in da bo do tja, ko bo komu mogoče dokazati, da 'selektivno vzreja živali za pasje borbe' še neskončno daleč. Pa tudi živali ne bodo šle iz 'odvzema' v raj v kakšnem ljubiteljskem začasnem ali stalnem domu, temveč po ZZZiv tja, kamor gredo sedaj.

Ok, počakajmo na besedilo in argumente.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #1 : četrtek, 18.02.2016 : 22:14:19 »

Besedilo predloga zakona - klik

Na spletni strani Državnega zbora je na KLIK objavljeno sledeče:

1040-VII Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika - klik

- Dopis poslancem o objavi predloga zakona v omrežju DZ
- Dopis Vladi o vložitvi predloga zakona v zakonodajni postopek
- Obvestilo o dodelitvi Sodnemu svetu
- Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika 17.02.2016 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Violeta Tomić)]
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #2 : četrtek, 18.02.2016 : 23:35:51 »

O bog, v DZ je predlog zakona, ki ga je sestavljal nekdo, ki ne pozna termina posedovanje in vztrajno uporablja besedo posredovanje.

posedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od posedovati: posedovanje dobrin, hiše / potreba po posedovanju ♪
posedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska

posredovánje  -a s (ȃ) glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje v nekaterih deželah urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi ◊ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje ♪


BESEDILO ČLENOV:






Drugega še nisem podrobno brala, je pa zanimiv 5. člen oz. obrazložitev:









Kdo bo presojal, kateri psi so 'načrtno parjeni, pri čemer je pri potomcih namen poudariti telesne in karakterne značilnosti in gensko zasnovo, ki se kaže v agresivnosti ter večji primernosti za borbo živali z drugimi žival(m)i'? Kje so kriteriji za presojo?
Bo prepovedana vzreja psov lovskih pasem, delovnih pasem in drugih? Želi nekdo skozi stranska vrata pripeljati v Slovenijo 'seznam prepovedanih pasem'?
Bo KZS tudi tokrat čemela v mišji luknji, kot je bila ob zadnjih spremembah ZZZiv, ko je stopila v veljavo splošna prepoved rezanja repov psom (klik, klik ..., razen kratkega teksta v okviru mnenja Državnega sveta - klik oz. klik - ni bilo KZS nikjer, ne na seje Odbora za kmetijstvo, niti ni dala pripomb na predlog sprememb ZZZiv).

Zaenkrat to, o ostalem pa potem, ko predelam besedilo zakona in obrazložitve v celoti.
Logiran

Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #3 : petek, 19.02.2016 : 14:10:47 »

Ej Jana, to jim že tri dni brez uspeha trobim po FB. Po eni strani že leta trobezljajo o tem, kako ni nevarnih psov, da so nevarni samo lastniki, zdaj je pa agresivnost kar naenkrat dedna lastnost, na katero se nekatere pasme očitno selekcionirajp. Da žagajo vejo, na kateri sedijo. Potem so mi lapali o nekih agresivnih linijah, pa da je to silno lahko dokazat....
Ja pa ja de. Glih kdo se bo spuščal v linije, sploh pri psamah, ki uradnih rodovnikov sploh nimajo, ko pa je za povprečnega "poznavalca" psov pitbul vse, kar je kratkodlako, atletske zgradbe z debelo glavo.
Tudi sem predlagala, da (če že ravno morajo - meni se zdi spreminjanje zakona vsako leto dvakrat nesmiselno, dosti bolje bi bilo poskrbeti, da se sedanji izvaja v praksi)  namesto "selektivna vzreja" napišejo trening za boje (ker se prvič psov ne selekcionira na agresivnost ampak na "gameness", lastnost, brez katere pitbul ni pitbul, in ki se jo da uporabiti za laterokoli koristno delo ali šport. Za to, da dobiš bojnega psa pa je potreben trening. Ki ga je tudi bistveno lažje odkriti in dokazati. So odgovorili, da je trening in vzreja eno in isto (lahko da sem razumela narobe, lahko pa da zamenjujejo vzrejo z rejo živali, ne vem).
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #4 : petek, 19.02.2016 : 15:16:24 »

Nisem še predelala ostalega, zato zdajle le komentar, da razlage po sprejemu ne bodo pomenile nič več, temveč bo ostalo le golo besedilo členov. In v 5. členu piše točno takole:

"Prepovedana selektivna vzreja živali"
341.a člen
(1) Kdor vzreja ali sodeluje pri vzreji živali z načrtnim parjenjem, katerega namen je pri potomcih poudariti telesne in karakterne značilnosti in gensko zasnovo, ki se kažejo v agresivnosti ter večji primernosti za borbo živali z drugimi žival(m)i, se kaznuje z zaporom do pet let in denarno kaznijo.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka kot član hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali če bi bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo."


Nikjer ne piše nič o pasjih bojih, uporabljen je le termin 'primernost za borbo z drugimi živalmi'. Načrtna vzreja in načrtno parjenje živali je vsa rodovniška vzreja psov in mačk, pa tudi vsa načrtna vzreja vseh drugih živali. V vzreji se selekcionira mladiče tudi po potencialu za delo (napad, obramba, lov ...).

- Nekatere lovske pasme živali le prestrašijo, druge so namenjene za full kontakt s plenom. Kaj bo z njimi? Kaj bo z lovskimi pasmami, pravzaprav? Kje so lovci? Je to korak do prepovedi uporabe psov v loviščih? Upam, da bodo lovci polnoštevilčni in polni argumentov na Odboru.
- Kaj bo s hrti in coursingom? Hrte se vzreja in uči tudi za delo, torej za coursing. Res je, da z umetno vabo, vendar ...
- Kaj bo z amstaffi, staffordshiri in bulterierji? Kaj na tole porečejo vzreditelji?
- Kaj bo z delovnimi pasmami in treningi obrambe? Nemškimi ovčarji, belgijci, rottiji, dobiji ...? Upam, da se bodo odzvala vsaj društva in klubi.
- Kaj bo s policijskimi in vojaškimi psi in treningi obrambe in napada?
- ...

Ni mi povsem jasno, katere vrste živali naj bi se še vzrejale za borbe? Zakaj ne piše "Prepovedana selektivna vzreja psov", če pa menda gre le za pasje borbe? Zakaj piše 'živali'? Ok, morda so tukaj še petelini.

V razlagi (ki bo potem postala nepomembna in se je mesec po sprejemu ne bo nihče več spomnil) pravijo, da poznajo xy legel in rejcev in lokacij in ne vem kaj še vse. Žal se psi ne začnejo in končajo pri bulih in pasjih bojih, temveč segajo še marsikam. Ker pa očitno poznajo samo bule, in ker očitno projecirajo srbsko sceno k nam, so spisali tak predlog zakona.

Problem je, da imajo predlagatelji v parlamentu glasovalni stroj in bojim se, da bo brez nasprotnih argumentov kakšna zelo težko popravljiva buča obveljala. Argumente je treba najprej plasirati med posamezne poslance, ki so pripravljeni poslušati, obenem pa podati zelo argumentirane pisne pripombe in jih na Odboru konkretno zagovarjati. Upam, da ne bo spet UVHVVR glavni branilec zdrave pameti.

Ja, veja ... Žal. Če je prst ves čas na konici nosu, je težko videt karkoli okrog sebe. Populizem, kužki, srčki, lajki ...
Logiran

LAKIE
novinec
*
Sporočil: 31


WWW
« Odgovor #5 : petek, 19.02.2016 : 18:11:35 »

Že od objave predlagane spremembe čakam čistopis osnutka, ker me je zanimalo kaj bo pisalo pod prepovedana selektivna vzreja živali. Že na 1. pogled, brez vsebine, je delovalo preširoko in ob branju 341a je absolutno preširoko in preohlapno. Pod tole dikcijo na katerem koli sodišču spraviš skozi kateregakoli vzreditelja pastirskih pasem, pa brez nekih hudih težav še marsikatero drugo.

Če pustimo vnemar, vse jezikovne in slovnične napake, pa to, da način naslavljanja členov ni skladen z načinom, ki ga uporablja KZ se mi zdi problematičen tudi 1. in 2.odstavek 341. člena. Za živali je dovoljena evtanazija, o primernosti, potrebnosti odločata veterinar in lastnik, če žival ni zdrava, za zdravega a nevarnega psa, pa je slednja dovoljena če živali ni mogoče prevzgojiti. Torej se mučitelj živali, ki bo fizično zdrava a usmrčena zaradi nemožnosti prevzgoje ne kaznuje enako strogo, kot tisti ki bo živali povzročil zlom noge, ki bo imel za posledico amputacijo....

Tole zgleda bolj kot en hec, ne pa sprememba kazenskega zakonika, s katerim se posega v najosnovnejše človekove pravice in svoboščine. Škoda, se mi zdi da so imeli predlagatelji dober namen.
Logiran
Igor-
še malo sramežljiv
**
Sporočil: 91


« Odgovor #6 : ponedeljek, 22.02.2016 : 13:11:29 »


"Prepovedana selektivna vzreja živali"
341.a člen
(1) Kdor vzreja ali sodeluje pri vzreji živali z načrtnim parjenjem, katerega namen je pri potomcih poudariti telesne in karakterne značilnosti in gensko zasnovo, ki se kažejo v agresivnosti ter večji primernosti za borbo živali z drugimi žival(m)i, se kaznuje z zaporom do pet let in denarno kaznijo.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka kot član hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali če bi bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo."


- Kaj bo z delovnimi pasmami in treningi obrambe? Nemškimi ovčarji, belgijci, rottiji, dobiji ...? Upam, da se bodo odzvala vsaj društva in klubi.
- Kaj bo s policijskimi in vojaškimi psi in treningi obrambe in napada?
- ...


Jaz ne vidim nobene panike za delavne pse, saj jih ne selekcioniramo oz. vzrejamo za "večjo primernost za borbo živali z drugimi žival(m)i" , tukaj se točno ve, kaj so predlagatelji mislili oz. kaj NISO mislili (delovne pse)  Wink
Bi bilo pa dobro, da bi preko spletke  Grin KZS kaj povedali na to temo, pa da mi kakšen lajk  Cheesy stisnemo za njihovo delo ....
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #7 : ponedeljek, 22.02.2016 : 14:54:03 »

Kaj so predlagatelji mislili, bo po sprejetju povsem nepomembno. Ostalo bo le besedilo sprejetih členov.
Tekst razlag členov je zato, da predlagatelji povedo parlamentarcem, zakaj so nek člen predlagali, oz. da na podlagi razlag dobijo zadostno podporo za uvrstitev predloga v parlamentarno proceduro (tam je že). Takoj po sprejetju bo tekst z razlagami pozabljen in nikoli več nikjer objavljen.

Ko bo nek pes delovne pasme (ali katere druge) ubil sosedovo kuro, bo lahko (s pomočjo kakšnega 'ljubečega' soseda in njegovega odvetnika) spoznan za potomca načrtno parjenih staršev, katerega namen je pri potomcih poudariti telesne in karakterne značilnosti in gensko zasnovo, ki se kažejo v agresivnosti ... Nadaljuj sam oz. nadaljevali bodo po morebitnem sprejetju drugi. Lastniku se bo lahko zgodilo marsikaj, vzreditelju pa tudi. Najtežje bo dokazati, da ni nihče imel namena ... hm ...
Kakšen kazenski odvetnik, tožilec, kriminalist ... bo točno vedel, kako se bere kazenski zakonik in kako se v njem berejo predlagani členi.

Sicer pa ... upam, da ne gre za sistem 'ker ne gre za pasmo, ki jo imam, se me ne tiče'?
Logiran

Igor-
še malo sramežljiv
**
Sporočil: 91


« Odgovor #8 : ponedeljek, 22.02.2016 : 15:16:24 »

Dejstvo je samo to, da tukaj ne mislijo na delovne pasme, zato je vsaka skrb odveč in tvoje zgornje pisanje ne pije vode  Wink
To pa da itak nimajo pojma (naši poslanci) in da se jim verjetno niti ne sanja, kaj sprejemajo, je pa tudi res  Grin
Saj bo KZS vse uredila, nič bat  Shocked
Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #9 : ponedeljek, 22.02.2016 : 15:43:14 »

Ti že veš. Sem vesela, da si brez skrbi.
Kaj predlagatelji mislijo, je sicer najbrž res dejstvo, so pa njihove misli povsem nepomembne, če niso jasno zapisane v členih.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #10 : torek, 29.03.2016 : 22:25:24 »

Tule se 'dogaja' Smiley

PRVA OBRAVNAVA
- Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika 17.02.2016 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Violeta Tomić)] oz. klik za .pdf

Na KLIK sta že dva dokumenta:

DRUGA OBRAVNAVA - MDT
- Mnenje Sodnega sveta k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika 10.03.2016 [Sodni svet RS] oz. klik za .pdf
- Mnenje 23.03.2016 [22 - Zakonodajno-pravna služba] oz. klik za .pdf

Sodni svet nima pripomb Roll Eyes, Zakonodajno-pravna služba pa jih ima kar precej Wink:










68. SEJA KOMISIJE DRŽAVNEGA SVETA ZA DRŽAVNO UREDITEV
30. 3. 2016 - 14:00
soba 209/II
Predlog dnevnega reda:
1.    Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT-I), EPA 1046-VII
2.    Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1D), EPA 1040-VII
3.    Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), EPA 1067-VII
4.    Odobritev zapisnikov 67. redne in 12. izredne seje komisije
5. Pobude in vprašanja

vir klik
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #11 : petek, 01.04.2016 : 07:26:05 »

Vlada nasprotuje predlaganim spremembam Kazenskega zakonika glede mučenja živali

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je Vladi Republike Slovenije v mnenje posredoval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (v nadaljevanju Predlog KZ-1D), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Violeto Tomić.   

Predlagatelji izhajajo iz predpostavk, da so kazni za storilce kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) prenizke, da določba navedenega člena kaznivega dejanja ne določa dovolj jasno, ter da KZ-1 ne določa nobenih ukrepov za zaščito živali. 
Glede na navedeno predlagatelji s Predlogom KZ-1D določajo štiri nove varnostne ukrepe (odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali), dopolnjujejo opis kaznivega dejanja mučenja živali z novimi oblikami storitve tega kaznivega dejanja, določajo novo kaznivo dejanje prepovedane selektivne vzreje živali ter določajo strožje kazni zapora. 

V zvezi s predpisanimi kaznimi za kaznivo dejanje po 341. členu KZ-1 Vlada Republike Slovenije opozarja, da so bile z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika iz leta 2011 (v nadaljevanju KZ-1B) že povečane. Tako je bila predpisana kazen zapora za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 341. člena KZ-1 iz šestih mesecev dvignjena na eno leto zapora, za kaznivo dejanje po drugem odstavku pa iz zapora do enega leta na zapor do dveh let. Iz obrazložitve takratnega KZ-1B izhaja, da je bila do tedaj veljavna zgornja meja predpisane kazni neustrezna, saj gre pri obravnavanem kaznivem dejanju za aktivno ravnanje storilca in ne le opustitev, prenizka pa je bila tudi primerjalno, glede na strožjo zakonodajo drugih držav. Razlog za zvišanje sta bili tudi večja družbena občutljivost za pravice živali in višja zavest glede teh pravic, ki se mora odražati tudi v ustrezni stopnji kazenskopravnega varstva. Hkrati pa je pomembno poudariti, da je navedeno zvišanje predpisanih kazni upoštevalo tudi načelo sorazmernost glede primerjave s kaznimi, predpisanimi za druga kazniva dejanja v KZ-1. 

Vlada Republike Slovenije v mnenju k posameznim členom Predloga KZ-1D pojasnjuje razloge za nasprotovanje Predlogu KZ-1D v celoti, kar je v zaključnem povzetku utemeljeno tudi s podatki pristojnih organov o izvajanju in delovanju veljavne ureditve obravnavanega področja. Podredno pa Vlada Republike Slovenije na koncu dodaja še amandmaje k Predlogu KZ-1D za primer, če bi bil Predlog KZ-1D kljub obrazloženemu nasprotovanju Vlade Republike Slovenije sprejet, saj – kot je razvidno iz mnenja k posameznim členom – nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bo mogoče izvajati, nekatere pomenijo dokajšen odstop od sistematike kazenskega materialnega prava, pa tudi širše kaznovalnega prava in v tem delu lahko vodijo tudi do neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije.   
Vir: MP


SPOROČILO ZA JAVNOST
31. 3. 2016
82. redna seja Vlade RS
vir http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2016/sevl82-16.pdf
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #12 : petek, 01.04.2016 : 07:40:44 »

Mnenje in amandmaji Vlade Republike Slovenije k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika - KLIK

Amandmaji:

K 1. členu
1. člen se črta.

Obrazložitev: Predlagani štirje novi varnostni ukrepi (odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali) so večinoma povzeti po 43. členu ZZZiv. Zato so v praksi možne situacije, da jih bo storilcu kaznivega dejanja že prej izrekel inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzorstva. Ob navedenem Vlada Republike Slovenije v zvezi z vsemi štirimi novimi varnostnimi ukrepi opozarja, da jih v praksi ne bo mogoče izvajati. ZKP namreč v XXVIII. poglavju med drugim določa postopek za uporabo varnostnih ukrepov, ki je do določene mere specifičen za vsak posamezen varnostni ukrep. Tako bi bilo, na primer, treba določiti, kdo sodišču predlaga izrek določenega varnostnega ukrepa, ali ima obdolženec zoper predlog pravico do ugovora in kdo o ugovoru odloča, postopek odločanja sodišča o predlogu za izrek varnostnega ukrepa in podobno. V zvezi s predlaganimi novimi varnostnimi ukrepi bi bilo potrebno določiti tudi, kam se namestijo živali, ki se obdolžencu odvzamejo oziroma je obdolžencu v zvezi z njimi prepovedan stik. Ob tem vprašanju primeroma navajamo tretjo alinejo 43. člena ZZZiv, ki pa se v primeru kazenskega postopka ne more smiselno uporabiti. Pomembno vprašanje je tudi, ali se pred dokončnim odvzemom živali že med potekom predkazenskega oziroma kazenskega postopka začasno zasežejo. Nadalje bi bilo treba v zvezi z začasno zaseženimi in odvzetimi živalmi določiti poleg namestitve tudi pogoje, pod katerimi in po kakšnem postopku se prodajo ali podarijo, in – kot izhaja iz ZZZiv – pod določenimi pogoji žal tudi usmrtijo. Jasno je, da KZ-1 ni pravi zakon za opisane postopkovne določbe, zato bi bilo treba hkrati s Predlogom KZ-1D predlagati tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Ob tem Vlada Republike Slovenije opozarja, da bi imeli nekateri vidiki manjkajoče postopkovne ureditve vsekakor tudi finančne posledice za pristojne organe – torej za policijo in državno tožilstvo v zvezi z začasnim zasegom in namestitvijo živali v teku predkazenskega in kazenskega postopka ter za sodišče v zvezi z dokončnim odvzemom. Zaradi navedenega in tudi zaradi vsebinskih nejasnosti, ki izhajajo iz predlaganih določb o novih varnostnih ukrepih, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da v tem trenutku ni mogoče z amandmaji k prehodnim določbam Predloga KZ-1D začasno urediti postopkovnih vprašanj: - predlagani novi 73.a člen KZ-1 določa varnostni ukrep odvzema živali. Na pomanjkljivosti ureditve obravnavanega varnostnega ukrepa je opozorjeno zgoraj, dodati pa je treba tudi, da so določeni vidiki odvzema živali pokriti že z veljavnim 73. členom KZ-1, ki določa odvzem predmetov, ter 220. členom ZKP, ki določa postopek začasnega zasega predmetov, in 498. členom ZKP, ki določa postopek odvzema predmetov; - predlagani novi 73.b člen KZ-1 določa varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali. Poleg umanjkanja ustrezne postopkovne ureditve, Vlada Republike Slovenije tudi ocenjuje, da se varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali iz predlaganega novega 73.b člena v veliki meri prekriva z varnostnim ukrepom prepovedi lastništva iz predlaganega 73.č člena, zato ni jasno, v katerih primerih bo katerega od obeh ukrepov mogoče izreči. V primeru, da je varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali namenjen zgolj prepovedi posredovanja konkretnih živali, v zvezi s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje (ukrep prepovedi lastništva pa preprečevanju pridobitve novih živali), pa ni jasen odnos tega ukrepa in varnostnega ukrepa iz prejšnjega, 73.a člena, v skladu s katerim se odvzamejo prav te živali – torej je posredovanje že onemogočeno z odvzemom in prepoved posredovanja ni potrebna; - v predlaganem novem 73.c členu KZ-1 je določen ukrep prepovedi stikov z odvzeto živaljo, ki ga sodišče lahko izreče ob varnostnem ukrepu odvzema živali. Vlada Republike Slovenije meni, da je predlagani ukrep nepotreben, saj odvzem živali predpostavlja tudi onemogočitev stikov storilca z odvzeto živaljo; - v zvezi s predlaganim novim varnostnim ukrepom prepovedi lastništva živali Vlada Republike Slovenije izpostavlja nejasnosti, navedene ob ukrepu iz novega 73.b člena KZ-1. 

K 2. členu
Vsebina
2. člen se črta.

Obrazložitev: Predlagani štirje novi varnostni ukrepi (odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali) so večinoma povzeti po 43. členu ZZZiv. Zato so v praksi možne situacije, da jih bo storilcu kaznivega dejanja že prej izrekel inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzorstva. Ob navedenem Vlada Republike Slovenije v zvezi z vsemi štirimi novimi varnostnimi ukrepi opozarja, da jih v praksi ne bo mogoče izvajati. ZKP namreč v XXVIII. poglavju med drugim določa postopek za uporabo varnostnih ukrepov, ki je do določene mere specifičen za vsak posamezen varnostni ukrep. Tako bi bilo, na primer, treba določiti, kdo sodišču predlaga izrek določenega varnostnega ukrepa, ali ima obdolženec zoper predlog pravico do ugovora in kdo o ugovoru odloča, postopek odločanja sodišča o predlogu za izrek varnostnega ukrepa in podobno. V zvezi s predlaganimi novimi varnostnimi ukrepi bi bilo potrebno določiti tudi, kam se namestijo živali, ki se obdolžencu odvzamejo oziroma je obdolžencu v zvezi z njimi prepovedan stik. Ob tem vprašanju primeroma navajamo tretjo alinejo 43. člena ZZZiv, ki pa se v primeru kazenskega postopka ne more smiselno uporabiti. Pomembno vprašanje je tudi, ali se pred dokončnim odvzemom živali že med potekom predkazenskega oziroma kazenskega postopka začasno zasežejo. Nadalje bi bilo treba v zvezi z začasno zaseženimi in odvzetimi živalmi določiti poleg namestitve tudi pogoje, pod katerimi in po kakšnem postopku se prodajo ali podarijo, in – kot izhaja iz ZZZiv – pod določenimi pogoji žal tudi usmrtijo. Jasno je, da KZ-1 ni pravi zakon za opisane postopkovne določbe, zato bi bilo treba hkrati s Predlogom KZ-1D predlagati tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Ob tem Vlada Republike Slovenije opozarja, da bi imeli nekateri vidiki manjkajoče postopkovne ureditve vsekakor tudi finančne posledice za pristojne organe – torej za policijo in državno tožilstvo v zvezi z začasnim zasegom in namestitvijo živali v teku predkazenskega in kazenskega postopka ter za sodišče v zvezi z dokončnim odvzemom. Zaradi navedenega in tudi zaradi vsebinskih nejasnosti, ki izhajajo iz predlaganih določb o novih varnostnih ukrepih, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da v tem trenutku ni mogoče z amandmaji k prehodnim določbam Predloga KZ-1D začasno urediti postopkovnih vprašanj: - predlagani novi 73.a člen KZ-1 določa varnostni ukrep odvzema živali. Na pomanjkljivosti ureditve obravnavanega varnostnega ukrepa je opozorjeno zgoraj, dodati pa je treba tudi, da so določeni vidiki odvzema živali pokriti že z veljavnim 73. členom KZ-1, ki določa odvzem predmetov, ter 220. členom ZKP, ki določa postopek začasnega zasega predmetov, in 498. členom ZKP, ki določa postopek odvzema predmetov; - predlagani novi 73.b člen KZ-1 določa varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali. Poleg umanjkanja ustrezne postopkovne ureditve, Vlada Republike Slovenije tudi ocenjuje, da se varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali iz predlaganega novega 73.b člena v veliki meri prekriva z varnostnim ukrepom prepovedi lastništva iz predlaganega 73.č člena, zato ni jasno, v katerih primerih bo katerega od obeh ukrepov mogoče izreči. V primeru, da je varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali namenjen zgolj prepovedi posredovanja konkretnih živali, v zvezi s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje (ukrep prepovedi lastništva pa preprečevanju pridobitve novih živali), pa ni jasen odnos tega ukrepa in varnostnega ukrepa iz prejšnjega, 73.a člena, v skladu s katerim se odvzamejo prav te živali – torej je posredovanje že onemogočeno z odvzemom in prepoved posredovanja ni potrebna; - v predlaganem novem 73.c členu KZ-1 je določen ukrep prepovedi stikov z odvzeto živaljo, ki ga sodišče lahko izreče ob varnostnem ukrepu odvzema živali. Vlada Republike Slovenije meni, da je predlagani ukrep nepotreben, saj odvzem živali predpostavlja tudi onemogočitev stikov storilca z odvzeto živaljo; - v zvezi s predlaganim novim varnostnim ukrepom prepovedi lastništva živali Vlada Republike Slovenije izpostavlja nejasnosti, navedene ob ukrepu iz novega 73.b člena KZ-1. 

K 3. členu
Vsebina
3. člen se črta.
 
Obrazložitev: Predlagani štirje novi varnostni ukrepi (odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali) so večinoma povzeti po 43. členu ZZZiv. Zato so v praksi možne situacije, da jih bo storilcu kaznivega dejanja že prej izrekel inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzorstva. Ob navedenem Vlada Republike Slovenije v zvezi z vsemi štirimi novimi varnostnimi ukrepi opozarja, da jih v praksi ne bo mogoče izvajati. ZKP namreč v XXVIII. poglavju med drugim določa postopek za uporabo varnostnih ukrepov, ki je do določene mere specifičen za vsak posamezen varnostni ukrep. Tako bi bilo, na primer, treba določiti, kdo sodišču predlaga izrek določenega varnostnega ukrepa, ali ima obdolženec zoper predlog pravico do ugovora in kdo o ugovoru odloča, postopek odločanja sodišča o predlogu za izrek varnostnega ukrepa in podobno. V zvezi s predlaganimi novimi varnostnimi ukrepi bi bilo potrebno določiti tudi, kam se namestijo živali, ki se obdolžencu odvzamejo oziroma je obdolžencu v zvezi z njimi prepovedan stik. Ob tem vprašanju primeroma navajamo tretjo alinejo 43. člena ZZZiv, ki pa se v primeru kazenskega postopka ne more smiselno uporabiti. Pomembno vprašanje je tudi, ali se pred dokončnim odvzemom živali že med potekom predkazenskega oziroma kazenskega postopka začasno zasežejo. Nadalje bi bilo treba v zvezi z začasno zaseženimi in odvzetimi živalmi določiti poleg namestitve tudi pogoje, pod katerimi in po kakšnem postopku se prodajo ali podarijo, in – kot izhaja iz ZZZiv – pod določenimi pogoji žal tudi usmrtijo. Jasno je, da KZ-1 ni pravi zakon za opisane postopkovne določbe, zato bi bilo treba hkrati s Predlogom KZ-1D predlagati tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku. Ob tem Vlada Republike Slovenije opozarja, da bi imeli nekateri vidiki manjkajoče postopkovne ureditve vsekakor tudi finančne posledice za pristojne organe – torej za policijo in državno tožilstvo v zvezi z začasnim zasegom in namestitvijo živali v teku predkazenskega in kazenskega postopka ter za sodišče v zvezi z dokončnim odvzemom. Zaradi navedenega in tudi zaradi vsebinskih nejasnosti, ki izhajajo iz predlaganih določb o novih varnostnih ukrepih, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da v tem trenutku ni mogoče z amandmaji k prehodnim določbam Predloga KZ-1D začasno urediti postopkovnih vprašanj: - predlagani novi 73.a člen KZ-1 določa varnostni ukrep odvzema živali. Na pomanjkljivosti ureditve obravnavanega varnostnega ukrepa je opozorjeno zgoraj, dodati pa je treba tudi, da so določeni vidiki odvzema živali pokriti že z veljavnim 73. členom KZ-1, ki določa odvzem predmetov, ter 220. členom ZKP, ki določa postopek začasnega zasega predmetov, in 498. členom ZKP, ki določa postopek odvzema predmetov; - predlagani novi 73.b člen KZ-1 določa varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali. Poleg umanjkanja ustrezne postopkovne ureditve, Vlada Republike Slovenije tudi ocenjuje, da se varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali iz predlaganega novega 73.b člena v veliki meri prekriva z varnostnim ukrepom prepovedi lastništva iz predlaganega 73.č člena, zato ni jasno, v katerih primerih bo katerega od obeh ukrepov mogoče izreči. V primeru, da je varnostni ukrep prepovedi posredovanja živali namenjen zgolj prepovedi posredovanja konkretnih živali, v zvezi s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje (ukrep prepovedi lastništva pa preprečevanju pridobitve novih živali), pa ni jasen odnos tega ukrepa in varnostnega ukrepa iz prejšnjega, 73.a člena, v skladu s katerim se odvzamejo prav te živali – torej je posredovanje že onemogočeno z odvzemom in prepoved posredovanja ni potrebna; - v predlaganem novem 73.c členu KZ-1 je določen ukrep prepovedi stikov z odvzeto živaljo, ki ga sodišče lahko izreče ob varnostnem ukrepu odvzema živali. Vlada Republike Slovenije meni, da je predlagani ukrep nepotreben, saj odvzem živali predpostavlja tudi onemogočitev stikov storilca z odvzeto živaljo; - v zvezi s predlaganim novim varnostnim ukrepom prepovedi lastništva živali Vlada Republike Slovenije izpostavlja nejasnosti, navedene ob ukrepu iz novega 73.b člena KZ-1. 

K 4. členu
Vsebina
4. člen se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen
341. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Mučenje živali
341. člen
(1) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Kdor se ukvarja z organizacijo borb živali ali stav v zvezi z borbo živali ali se ukvarja z vzrejo in vzgojo živali z namenom uporabe za borbo živali, se kaznuje z zaporom do dveh let in denarno kaznijo.
(3) Kdor z dejanjem iz prvega odstavka tega člena muči več živali ali mučeno žival trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Če je zaradi dejanja iz drugega odstavka tega člena žival trajno hudo pohabljena ali pogine, se storilec kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo.«.«.


Obrazložitev: Predlagane kazni v 4. členu Predloga KZ-1D so popolnoma neskladne s siceršnjo sistematiko veljavnih predpisanih kazni za druga kazniva dejanja v KZ-1, pa tudi vsebinsko so predlagani odstavku spremenjenega 341. člena KZ-1 nejasni in do določene mere nepotrebni. V nadaljevanju so podane le glavne pomanjkljivosti, podrobneje pa se je Vlada Republike Slovenije opredelila v uvodnem mnenju k Predlogu KZ-1D: - v opis kaznivega dejanja dodana »spolna zloraba« v prvem odstavku sodi že v veljavno opredelitev »surovega ravnanja ali nepotrebnega povzročanja trpljenja«; - drugi odstavek je prepodroben in bi zahteval opredelitev standardne klasifikacije možnih poškodb živali, hkrati pa so navedene izvršitvene oblike že ustrezno pokrite z veljavnim prvim in drugim odstavkom 341. člena KZ-1; - besedilo tretjega odstavka je, razen inkriminacije stav, vsebinsko popolnoma enako kot šesta alineja prvega odstavka 15. člena ZZZiv. Predlagatelji sicer v 7. členu Predloga KZ-1D določajo prenehanje veljavnosti ustreznih določb ZZZiv. V zvezi z navedenim Vlada Republike Slovenije opozarja, da je potrebno opredelitve prekrškov in kaznivih dejanj z določenega področja razvrščati v skladu z načelom »ultima ratio«, ki velja za določanje kaznivih dejanj. Torej je treba kazniva ravnanja določati kot prekrške ali kot kazniva dejanja glede na njihovo nevarnost in pravno zavarovano dobrino ter glede na vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni le kršitev predpisa (prekršek) ali pa ima že posledice za pravno zavarovano dobrino v obliki ogrozitve ali poškodbe (kaznivo dejanje); - predlagani peti odstavek inkriminira udeležbo na borbah živali in stavljenje v zvezi s tem brez opredelitve posega v pravno zavarovano dobrino, zato velja navedeno k predlaganemu tretjemu odstavku; - predlagani šesti odstavek se popolnoma prekriva s 7. členom ZZZiv, katerega kršitev je v 46.a členu ZZZiv določena kot prekršek, v zvezi s katerima predlagatelji sicer v 6. in 7. členu Predloga KZ-1D določajo prenehanje veljavnosti, zato se Vlada Republike Slovenije sklicuje na opozorila, podana ob predlaganem tretjem odstavku; - ob osmem odstavku opozarjamo, da KZ-1 v 27. členu določa, da se za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, storilec kaznuje le, če zakon tako določa. Sodišče pa sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, kazen tudi odpustiti, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da kaznovanje očitno ne bi bilo upravičeno. Navedena določba pomeni, da je praviloma za krivdo storilca potreben njegov naklep, kot največja intenzivnost storilčevega subjektivnega odnosa do kaznivega dejanja, malomarnost kot oblika krivde pa je izjema pri kaznivih dejanjih, kjer zakon tako izrecno določi. Navedeno izhaja tudi iz teorije kazenskega prava, saj je malomarnost kot kazenskopravni institut milejša in po nastanku mlajša oblika krivde. Ker pri malomarnosti kot obliki krivde ni hotenja storilca v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja, je taka oblika krivde v kazenskem pravu izjema in pretežno vezana na zavarovane dobrine, kot sta človekovo življenje in njegova telesna celovitost. Glede na predlagano besedilo osmega odstavka 341. člena KZ-1 je kazniva vsaka izvršitvena oblika iz šestega ali sedmega odstavka, storjena iz malomarnosti, ne glede na to, ali so nastale kakšne posledice, in ne glede na to, da gre lahko tudi za manjšo kršitev predpisanih meril. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije z amandmajem predlaga drugačno besedilo 341. člena KZ-1, kot sledi. Dejanje, opredeljeno v prvem odstavku ostaja nespremenjeno glede na veljavno besedilo prvega odstavka 341. člena KZ-1. V predlaganem drugem odstavku je inkriminirano ukvarjanje z organizacijo borb živali ali stav v zvezi z borbo živali ali ukvarjanje z vzrejo in vzgojo živali z namenom uporabe za borbo živali. Glede na to, da samo organizacijo borb živali in šolanje živali za borbo določa kot prekršek ZZZiv, je ustrezno, da je na nivo kaznivega dejanja dvignjeno ukvarjanje s takimi dejavnostmi. Dodana je še kaznivost organizacije stav v zvezi z borbami živali, česar ZZZiv ne vsebuje. Predlagana je kazen zapora do dveh let in denarna kazen, saj navedena dejanja po navadi potekajo zaradi zaslužka. V predlaganem tretjem odstavku je povzet veljavni drugi odstavek 341. člena KZ-1, predlagana pa je strožja kazen, saj je določeno, da se storilec kaznuje z zaporom do treh let. V predlaganem četrtem odstavku je določena kvalificirana oblika dejanja iz novega drugega odstavka s predpisano kaznijo do treh let zapora in denarno kaznijo za primere, če je zaradi dejanja iz drugega odstavka žival trajno hudo pohabljena ali pogine.

K 5. členu
Vsebina
5. člen se črta.

Obrazložitev: Predlagani novi 341.a člen KZ-1 določa kaznivo dejanje prepovedane selektivne vzreje živali. Pri predlaganem novem kaznivem dejanju gre za inkriminacijo tako imenovanega pripravljalnega dejanja, kar je v kazenskem pravu redkost (na primer kaznivo dejanje financiranja terorizma). S tega vidika je ustrezneje z navedeno vsebino dopolniti pravila ZZZiv in v zvezi s tem določiti tudi ustrezen prekršek, saj je treba upoštevati načelo »ultima ratio« v zvezi z določanjem novih kaznivih dejanj, kot podrobneje izhaja iz mnenja Vlade Republike Slovenije k posameznim členom Predloga KZ-1D. Dodatno opozarjamo, da je kot kaznivo dejanje določeno zgolj parjenje živali, katerega namen je poudariti določene značilnosti živali, brez (vsaj) podanega namena, da bodo taki potomci živali »uporabljeni« za kakšno prepovedano dejavnost. Vladi Republike Slovenije tudi niso znana merila oziroma kriteriji, na podlagi katerih bo ugotovljeno »načrtno parjenje za zagotovitev telesnih in genetskih lastnosti, ki se kažejo v agresivnosti«. Po prvem odstavku je predlagana kazen do petih let zapora in denarna kazen. Opozarjamo, da je predlagana kazen popolnoma nesorazmerna glede na sistematiko veljavnih predpisanih kazni. Enaka kazen zapora je, na primer, predpisana za kazniva dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, združevanja, ugrabitve in kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, kot je bilo primeroma navedeno že v mnenju k predlaganemu spremenjenemu 341. členu KZ-1. Po drugem odstavku je predlagana kazen od enega do osmih let zapora in denarna kazen. Tudi tu ocenjujemo, da je predlagana kazen popolnoma nesorazmerna glede na sistematiko veljavnih predpisanih kazni. Enaka kazen zapora je, kot je podrobneje pojasnjeno v mnenju k predlaganemu spremenjenemu 341. členu KZ-1, predpisana za kazniva dejanja odgovornost vojaških poveljnikov za kaznivo dejanje genocida ali hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva ali agresije, ali za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Glede na amandma k 4. členu Predloga KZ-1D, ki z novima drugim in četrtim odstavkom 341. člena KZ-1 vsebuje tudi inkriminacijo tistih, ki se ukvarjajo z organizacijo borb živali in vzrejo in vzgojo živali z namenom, da bodo uporabljene za borbe, novi 341.a člen KZ-1 sploh ni več potreben.

K 6. členu
Vsebina
6. člen se črta.

Obrazložitev: Glede na predlagani amandma k 4. členu Predloga KZ-1D črtanje oziroma spreminjanje določb ZZZiv ni potrebno. Dodatno je treba poudariti, da bi bilo črtanje prvega odstavka 7. člena ZZZiv neustrezno tudi zato, ker se v tej določbi (skupaj s podzakonskimi predpisi) ustrezno urejajo pogoji za pravilno rejo živali. Brez materialne podlage v ZZZiv bi torej odpadla tudi ureditev v podzakonskih aktih in bi bilo področje praktično neurejeno, posledično pa bi bilo onemogočeno odločanje o kaznivih dejanjih s tega področja, saj je 341. člen KZ-1 do določene mere blanketna norma, ki jo napolnijo tudi pravila ZZZiv.

K 7. členu
Vsebina
7. člen se črta.

Obrazložitev: Glede na predlagani amandma k 4. členu Predloga KZ-1D črtanje oziroma spreminjanje določb ZZZiv ni potrebno. Dodatno je treba poudariti, da bi bilo črtanje prvega odstavka 7. člena ZZZiv neustrezno tudi zato, ker se v tej določbi (skupaj s podzakonskimi predpisi) ustrezno urejajo pogoji za pravilno rejo živali. Brez materialne podlage v ZZZiv bi torej odpadla tudi ureditev v podzakonskih aktih in bi bilo področje praktično neurejeno, posledično pa bi bilo onemogočeno odločanje o kaznivih dejanjih s tega področja, saj je 341. člen KZ-1 do določene mere blanketna norma, ki jo napolnijo tudi pravila ZZZiv.

vir KLIK
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #13 : torek, 05.04.2016 : 19:45:38 »

20. redna seja Odbora za pravosodje (klik)
bo v sredo, 6. 4. 2016, ob 9. uri v veliki dvorani na Tomšičevi, Šubičeva 4, Ljubljana.

- Predlog za umik točke iz dnevnega reda seje Odbora za pravosodje: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika 04.04.2016 [PS Združena levica] - klik



- Mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (05.04.2016) [Komisija Državnega sveta za državno ureditev] - klik
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #14 : sobota, 09.04.2016 : 08:27:50 »

Zapis seje: Odbor za pravosodje, 20. redna seja,    6. 4. 2016 - klik

Dne 4. 4. 2016 je Poslanska skupina Združena levica predlagala da se iz dnevnega reda umakne 1. točka dnevnega reda, to je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika EPA 1040/7. Predlog za umika je objavljen na spletni strani Državnega zbora, o njem bo odbor odločal z glasovanjem.
Na podlagi smiselne uporabe drugega odstavka 64. člena v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča. Lahko pa v temu predlogu odboru sporočijo stališča predstavniki poslanskih skupin.
Ali želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za umik? Gospa Violeta Tomić, beseda je vaša, izvolite.

VIOLETA TOMIĆ (PS ZL): Najlepša hvala za besedo. Pozdravljam tudi vse prisotne.
Kot veste smo v Združeni levici pripravili predlog sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika, ki se nanaša na izboljšanje ureditve kaznivega dejanja mučenja živali. Predlog so podpisali tudi poslanke in poslanci SMC, SD, DeSUS in skupina nepovezanih poslancev. Tako je bil predlog podprt z dvotretjinsko večino poslancev Državnega zbora in prav tako je bil tudi podprt na pristojni komisiji Državnega sveta, enoglasno je bil podprt.
Novelo smo na pobudo civilne iniciative Ustavimo pasje boje pripravili predvsem zaradi prepričanja, da je mučenje živali izredno zavržno

2. TRAK: (PK) – 9.05

(nadaljevanje) in družbeno škodljivo dejanje, ki pa je tesno povezano tudi z drugimi oblikami nasilništva in kriminala. Gre za temo, ki je zelo pomembna in se o njej vse premalo govori na področju kazenskega pregona pa zaradi pomanjkljive zakonodaje se tudi ne stori prav veliko. In zaradi tega smo se odločili, da je skrajni čas, da o temu spregovorimo javno ter da poiščemo tiste rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju stanja na terenu. Vse prevečkrat se namreč vse skupaj ustavi pri grozljivih prizorih mučenja živali, pri obsodbah ljudi, ki so sposobni teh mučenj ali pa pri zgražanju, pri grozljivih posnetkih pasjih bojev, ki jih lastniki psov in organizatorji pasjih bojev objavljajo na spletu.
Tudi, ko smo sopodpisnikom pokazali te posnetke ni bilo potrebno več kot minuto da so rekli, absolutno to je treba urediti in damo ta svoj podpis.
Skratka, kot predlagatelji si želimo predvsem, da se državni zbor in tudi država jasno opredelita do tega problematike in sprejetje predlaganih sprememb Kazenskega zakonika bo tako jasno sporočilo, da so vse oblike mučenja živali nesprejemljive in da bodo kot takšne tudi ustrezno sankcionirane. Trenutna ureditev namreč takšnega sporočila ne daje. Zaradi pomanjkljive ureditve v Kazenskem zakoniku je onemogočen učinkovit pregon mučiteljev, posledično pa tudi ustrezno sankcioniranje storilcev ni možno. Izrečene obsodbe s strani sodišča pa so bolj izjema kot pravilo.
Cilj novele je torej jasno določiti vse oblike mučenja živali, višino kazni pa določiti tako, da bo v prvi vrsti odigrala pomembno odvračilno funkcijo, v drugi pa omogočila učinkovit pregon in kaznovanje mučiteljev.
Glede na vse povedano in na široko podporo, ki jo predlog uživa v Državnem svetu in v Državnem zboru in seveda tudi v širši javnosti nas je izjemno presenetilo negativno mnenje vlade. Glede na to, da vsi tisti, ki se ukvarjajo s problematiko mučenja živali že dlje časa opozarjajo na pomanjkljivosti Kazenskega zakonika, smo pričakovali, da bo predlog sprememb podprla tudi vlada ampak to se na žalost ni zgodilo. Sopodpisniki se z mnenjem vlade, ki da je vse lepo in prav ter da sprememb na temu področju ne potrebujemo nikakor ne moremo strinjati. Tudi se ne moremo strinjati z njenim predlogom, da se črta praktično vse člene predloga.
Ker gre za izjemno pomembno problematiko in se spremembe Kazenskega zakonika predlagajo zaradi zagotavljanja učinkovitega pregona in sankcioniranja mučiteljev živali je še toliko bolj pomembno, da je predlog zakona pripravljen tako, da bo njegovo izvajanje v praksi zagotovilo uresničitev osnovnega cilja in namena zakona.
Zaradi priprave ustreznih amandmajev, katerih vsebina terja dodatno usklajevanje in iskanje najprimernejših rešitev pa predlagamo, da se ta točka danes umakne iz dnevnega reda ter da se obravnava predloga zakona opravi na naslednji seji odbora. V temu času bomo skupaj s sopodpisniki pripravili ustrezne amandmaje, ki bodo sledili pripombam Zakonodajno-pravne službe.
Hvala za besedo.

PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Hvala tudi vam, gospa Violeta Tomić. Kot že rečeno, predlog sprememb ima široko podporo in tudi ta umik ima široko podporo predvsem z ambicijo, da bi potem na majski seji bil sprejet nov zakon.   
Prehajamo na glasovanje. Začenjamo z glasovanjem o umiku te točke iz dnevnega reda. Glasujemo.
Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta predlog sprejet.
Logiran

Strani: [1] 2  Vse   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines