No,pa, da še jaz predstavim svojo psičko! Na njo sem čakal 3 leta. Najprej res nisem vedel, kaj sploh hočem ampak vedno sem si želel psa. Potem pa smo se nekako dogovorili "drugo leto pride pes k hiši" in začeli smo razmišljat o pasmi! No potem mi je prijateljica predlagala Velikega švicarskega p. psa, pogledal sem slike in se takoj zaljubil. Je pa res, da sem kasneje preštudiral tudi karakter in mi je ustrezal.
No potem sem začel pisati vzrediteljici (psarna Karantanska) in smo se super "zaštekali". Pa sem končno šel na ogled te prečudovite pasme. Vse je bilo super in po načrtih, dokler nista moja starša začela paničarit "Rodovniški psi so predragi.." (no, pozabil sem še omeniti, da sem jima mogel pred tem predavati še zakaj sploh rodovnik, da sta privolila)... No in potem sem čisto po naklučju kliknil link na facebooku, "zavetišče Turk - oddaja" ... zavrtel sem miškino kroglico in se na 1x ustavil pri psici - na pogled podobni pitbullu. TAKOJ SEM SE ZALJUBIL.
Naslednji dan sem staršema pokazal psico; tudi ona dva sta se zaljubila. No, potem pa 3 tedensko prepričevanje, da bi jo dobil 5 mesecev prej kot predvideno - psico mi bi lahko namreč odpeljali, če je iz zavetišča - logično! Tukaj pa morem poudarit, če nebi bilo spet ANJE, meni ne bi uspelo. Po mučnih 3 tednih mi je uspelo. Dogovoril sem se z azilom, kdaj lahko pridem po njo. In potem sem mogel čakati še dodaten teden, da sem jo dobil... bilo je GROZNO... Končno je napočil tisti dan ko sem šel po njo... od takrat dalje - 22.11.2013 sva z Becco NERAZDRUŽLJIVA <3 ... Poudaril bi še, da je ona moj prvi pes. Prej sem sicer imel argentinsko dogo, vendar je odšla, ko sem bil star 9 let... torej nisem imel pojma kaj sem imel... Zdaj pa z Becco delam koliko je le možno.
Becca je pri meni okvirno leto in pol. Sva nerazdružljiva. Znava okoli 40 različnih trikcev. Naj povem, da ko je prišla se je bala VSEGA! Metla, avti, alsvalt, dež, les, posoda za hrano, vrata, in še bi lahko našteval. Ta strah, ki sem ga zgoraj naštel sva uspešno prebrodila! Boji se le še svojega največjega straha - ljudi! Zaupa samo meni, božati pa se pusti le znanim ljudem in ljudem z psmi, če zazna, da so prijazni. Jo pa socializiram, da bova tudi ta strah kmalu izgubila. Zanimivi so bili tudi njeni pobegi, ki so bili na dnevnem redu. Ritual. Vsak dan se je na sprehodu strgala iz ovratnice ali pa tako ali drugače pobegnila. Zdaj zna hoditi na povodcu na polek, brez vlečenja, tudi spušena je lahko. Odpoklic obvlada.
Moram reči, da je krasna psička - kot bi zadel na lotu. Popoln karakter. Obožuje vse živali, tudi mačke. Naj omenim, da je tudi zaščitniška. Zadnjič je proti meni šel pijanec. Kljub strahu do ljudi je stopla naprej in se široko postavla. Takoj se je umaknil. Ob njej sem varen!
Torej, to je nekaj na kratko o moji Becci
Jana. Vse pravice pridržane.
