Pes je poginil - mnenje

[Lynn]

Ojoj, najprej sožalje za izgubo vašega kužka,   res je umrl zelo mlad. Ampak ne morem verjet da v Bosni ni veterinarskih ambulant za pse, groza, to pa sploh nisem vedla. Pol vsak pes ki zboli kar umre, še dobro da živim v Sloveniji, to si sploh ne predstavljam da nebi mogla psa ko je bolan kam peljat..

[sanco1a]

Žal mi je za psa in žal mi je, da ni dobil pomoči. 
Ob mladem psu človek najprej pomisli - je bil cepljen proti kužnim boleznim? Ne mislim stekline.

[gavr0]

Proti nečemu je bil cepljen kot mladič 3x. Natančno ne vem.

@Lynn: Še nisem videl/slišal za takšen primer. Sem pa videl enega zapuščenega psa v centru mesta, kjer vodo dobi iz kakšnih vodnih fontan. Pred tem ga je nek mali cigancek brcnil (zanj je bila to igra), nato sem psa poklical k sebi, mu dal za jesti in sem odšel. Drugače pa v Bosni ni kot tukaj, da imajo pse po stanovanjih ali za družinske člane. Jim je zelo čudno in odvratno, ko povem kako je v Sloveniji. Si ne predstavljajo, da bi bil pes v hiši/stanovanju. Tam sploh ne vejo, da se pse pelje na sprehod.

[gavr0]

Takšna je mentaliteta. Poskrbis za svojo rit in družino, ostalo je nepomembno. Večinoma obdržijo samce, ker ne morejo imeti mladičev. Če pa imajo samico pa mladiče zavržejo. Še nisem spoznal človeka tam da ima kastriranega al pa steriliziranega psa. Pes je tam pripet na verigo da laja, če kdo pride in jé ostanke od kosila. Žalostno a resnično.

[Lanabela]

Jaz bi pa rekla prej obratno.  Bosanci (saj je bilo govora o sarajevskih psih, a ne) so v primeru z nami, ki se imamo za bolj razvite in celo na višjem mentalnem nivoju (sic) do psov izjemno tolerantni. Brez njihove izjemne tolerance tolikšno število pocestnih psov ne bi moglo preživeti (in večina sploh ni v zelo slabem stanju, prav tako se večina ne boji ljudi). Pse hranijo, jih branijo pred šintarji in pustijo, da se otroci igrajo z njimi. Ali pa jih vsaj ignorirajo. Ha, si predstavljate kako bi na krdela potepuških psov reagirali pri nas (pa ne mi zdaj "ja poklicali bi zavetišče"...zavetišča bi bila, če bi že bila, do roba polna), kjer histerični lastniki nesocializiranih cuckov zganjajo paniko že zaradi povsem nenevarnih, zdravih in pocepljenih psov, ki na sprehodu niso privezani. O tem, kak halo bi zagnali starši, če bi se krdela garjavih, glistavih in potencialno celo steklih psov klatila okrog vrtcev in šol raje ne bi.
Tudi ne bi izgubljala besed o tem, kakšna čistka bi sledila prvemu ugrizu (na katerega glede na to, kako se v okolici psov ne zna vesti ne samo večina otrok, ampak tudi odraslih, ne bi bilo treba dolgo čakati)
Zna bit, da je procent tistih, ki ne marajo psa v stanovanju tam res večji kot tukaj, dvomim pa, da imajo (ne glede na to, da so tam psi neprimerljivo večje nadloga kot tukaj) večji procent zastrupljevalcev in drugih mučiteljev, kot jih premoremo "v civilizaciji"
Žalostno je, če nenadoma pogine mlad in do nedavnega zdrav pes. Vendar se to kar pogosto zgodi, če je pes sam zunaj in ni pod kontrolo. Če opaziš, da je z njim nekaj narobe šele takrat, ko je že napol mrtev. Vzroka brez obdukcije ni mogoče ugotoviti. V tem primeru bi bilo lahko karkoli, od infekcije, zasuka želodca, zastrupitve, notranje poškodbe....
In ne, v Bosni niso tako zaostali, da ne bi imeli veterinarskih ambulant, tudi kakšna klinika bi se našla vsaj v glavnem mestu - samo nekoliko dlje se bi bilo treba peljati, prav za vsakim vogalom jih pa res ni.

[Lanabela]

To je res, vendar jim vera hkrati prepoveduje, da bi s psi grdo ravnali. Po tradiciji naj bi muslimani psov ne imeli za hišne ljubljenčke, za njih je pes delovna žival. Samo da Bosanci niso nikoli bili neki skrajno ortodoksni, tako da se po mestih tudi psov v stanovanjih ne manjka. In pred vojno so imeli tudi odlično rodovniško vzrejo (ki si še ni opomogla)