Pogosta vznemirjenost, nervoza, strah

[AngSeter]

Pri moji prvi posvojeni psici, smo rešili praktično vse fobije razen grmenja in pokanja. Se je pač šla skrit v kopalnico in tam počakala do konca. Kap je ni zadela...

Napisano je, da ima svoj kotiček. Je ta kotiček izključno pod posteljo ali je to tudi boks? Sama bi spodbujala boks, ga (če se pokaže, da ji je všeč) pokrila z odejami, da še dodatno ublaži zvok in da občutek brloga. In seveda ko se gre taborit, boks obvezno vzela zraven.
Žal pri izjemno močnih strahovih marsikdaj ni za pričakovat čudeža. Kolikor sem pred leti brala celo po možganih potujejo impulzi drugače kot sicer... Če bi bila sposobna jest v času grmenja bi lahko sčasoma pomagalo, ampak naša ni niti pod razno hotela jest takrat.
Tudi mi nismo dajali kemije in smo zvozili. Najbolj umirjeno in verjetno njej tudi zelo ljubo, je je bilo zadnji dve leti, ko je popolnoma oglušela in skoraj povsem izgubila vid. Takrat je pa ni motilo čisto nič in je vedno uživala na sprehodih in doma brez prekinitev
Skoraj vsem se je smilila, a ona se je imela perfektno 
Sicer vam ne želim, gluhosti in slepote, ampak hočem povedat le to, da se velikokrat ne glede na vložen trud in voljo, ne da priti do želenega cilja in samo lajšamo posledice. Vam pa želim veliko sreče   

[Lanabela]

Ena stvar, ki jo lahko poskusite, saj ne škodi je povezovanje (po metodi TTouch), nekateri raje uporabijo tesno oprijeto majico (pritisk psa pomiri)
Kar se tiče kemije, je pa zadeva taka: če je strah zelo močan in ne pomaga nič, potem je edino smiselno pomagati živali tudi na ta način. Apaurin konkretno je ok, vendar je uporaben bolj za tiste, ki se bojijo pokanja. Za tiste, ki se bojijo nevihte pa bistveno manj. Poanta je v tem, da deluje samo, če ga žival dobi preden je vznemirjena. S pomočjo apaurina sem uspela povsem odpraviti (pridobljen) strah pred petardami pri moji pokojni Lani. Ker ga je dobivala samo par dni v letu ni bilo nobenih stranskih učinkov.

[Lanabela]

Najprej je rabila apaurin cel teden pred novim letom (pa še par kritičnih dni, za miklavža recimo), potem pa vsako leto manj. Strah se je manjšal postopoma, najprej je niso več motili oddaljeni poki, potem je prenesla tudi močnejše poke, če se niso predolgo ponavljali. Zadnja leta se pokanja ni več bala, je pa še dobivala po eno tableto za silvestrovo. Za vsak slučaj, da se strah ne bi obnovil. Da sva prišli do te stopnje je trajalo nekaj let. Enako kot je bilo potrebno več let, da se je strah razvil do te stopnje, da cel december po sončnem zahodu ni hotela ven niti  lulat. Zelo mi je žal, ker sem dopustila, da  je bila zaradi mojega odpora do tablet psica toliko časa pod hudim stresom.

[Lanabela]

Ja samo problem je v tem, da bi morala vedeti za nevihto vsaj dobro uro prej. Jaz sem imela to srečo, da se je psica bala samo pokov povezanih s smodnikom, drugega nič. Bo verjetno treba najti kaj bolj sofisticiranega kot je apaurin. Veterinarji, ki se ukvarjajo z vedenjskimi motnjami pri anksioznih psih uporabljajo tudi kemijo (zato da toliko umirijo prestrašenega pa, da se je sploh sposoben učiti, potem se zdravila postopno ukine), samo ne vem, kdo pri nas se ukvarja s tem. Mogoče Sabina Stariha Pipan?