Še za vse, ki se ne prepustite FB-jevskemu networkingu
:
Danes mineva točno pol leta odkar je naš gospod Muc izvolil zlesti dol s svojega trama...
Pol leta drobnih, a pomembnih zmag...
Nešteto prvih, za koga drugega morebiti nepomembnih, korakov...
Prvi buc.
Prvi ugriz v nos.
Prvi meow "kje si bila?"
Prva igra s Perotom.
Prvo preganjanje žogice.
Prvo hrbtno lovljenje nevidne muhe.
Prvo nastavljanje trebuščka.
Prvo pozdravno ovijanje okoli nog.
Prvo česanje.
Prvi dvig v naročje.
Prvi skupni obisk veterinarja.
Prvo grizenje nohtov do komolcev ob čakanju na rezultate biokemičnih preiskav.
Prvi neskončno srečni trenutek, ko se je - še ves zadet od narkoze - ob mojem glasu začel pobirati na noge "tukaj si!" in se stisnil k meni, ko sem ga vzela v naročje. Ja, Tilko, domov gremo.
Prvi popolnoma mirni spanec, ker ni bilo nobene potrebe oprezati zaradi katerihkoli zvokov.
In še, in še, in še bi lahko naštevala.
Prvih šest mesecev z našo mačjo srečo.