Doma imamo 11letno landserko in skoraj 3 letno mešanko iz zavetišča.
Mala skuštranka je igriva, polna energije. Bivanja pri nas se je že dobro navadila, tudi ogromno reči se je naučila. Njeno vedenje je milijonkrat boljše in "pravilnejše", kot je bilo, ko smo jo vzeli iz zavetišča.
Edina stvar (no, mogoče ne čist edina
), ki me resnično moti je ta, da, kadar dobimo obisk, laja kot nora. Najprej, ko pozvonijo, potem pa še, ko vstopijo. Laja in laja in laja in laja... pa jo mirimo, pa jo okregamo... ne deluje.
Ne vem kako bi pristopila k temu problemu. Če osebo pozna, se lajanje umiri prej. NE laja grozeče ampak bolj s strahom-laja in se odmika. Prej je bila zelo nezaupljiva, ker je očitno doživela nekaj hudega, ko je bila mala. Zdaj pa traja, da se ljudi navadi, predvsem neznanih.
V glavnem, ko kdo pride laja, ko nora. Potem pa z možem oba teživa: Dej nehi. Ona laja. Cel kaos.
... Ne vem kako bi pristopila k tej težavi. Razmišljala sem že o tem, da bi jo privezala nekam v hiši, da se umiri (ampak v isti prostor, k nam, ne drugam). Zapirat jo ne želim v kakšno sobo ali ven, ker mislim, da to ni rešitev.
Rada bi, da ljudi sprejme z mahanjem repka, ne z lajanjem. Da ne govorim, da potem, ko nekak sprejme človeka, da potem pa vztrajno teži (tudi skače), da jo čohajo. ... Prosim za nasvet. Hvala.
Jana. Vse pravice pridržane.
