Šarplaninec

[multipla]

Šarplanince pri nas pregleduje vzrejna komisija **katere predsednica je g.**in ona te lahko poveže s kaknim našim rejcem ,ki ti bo kaj več pomagal.

Tomaž ,

[Talija]

Šarplaninca sem imela celih 15 let, nato smo ga morali uspavati zaradi močne displazije kolkov. Sedaj imam kraševca, vendar mi je kar malo žal, da se nisem ponovno odločila za šarota, saj je njegov temperament dosti bolj umirjen, ukrepa pa le takrat, ko smatra to za potrebno. Moj šarplaninec je bil precej manj agresiven kot dalmatinec, katerega sem tudi imela, nikoli ni izzival drugih psov, gorje pa,če je kateri izzval njega. Imel je svoj jaz, smatral me je za gospodarja, čeprav se nikoli ni čisto podredil.
lp vsem ljubiteljem šarplanincev
Talija

[MyMy]

Živjo!!!

Imam brata ki si namerava kupitit šarplaninca kot za čuvaja..Ima 1000m2 zemlje--trave..Za njega bo lepo skrbel in ga vzgajal....Brat je star 34 let tako da verjamem da je zmožen takšnega psa vzgajat.Zato bi pa lepo prosla bilo koga da mi pove čim več o teh lepih a meni strahvzbujajočih psov:)

HvaLA!!!

[ROBI-YUCCA]

ZDRAVO
Sem čisto nov na forumu in tudi pri "pravilni" vzreji psov.
Ne me narobe razumet, pse imamo pri hiši od vedno,vendar sem si sedaj privoščil moje večne sanje to pa je BESA moja šarplaninka.Po prvi zelo boleči izkušnji,šarota sem si naročil direkt iz Makedonije iz "priznane" psarne in dobil ljubko kepico,ki pa ni imela sreče v življenju. Bil je brez kolkov,podhranjen in po petih mesecih skupnega trpljenja ni preživel srčnega infarkta.Veterinarka mi je priporočala domačega rejca in pri njem sem kupil Beso s katero je vse v redu. Sedaj pa me zanima vse o teh prelepih živalicah in o izkušnjah z njimi. Za prvič bo dovolj in upam,da mi boste pomagali z nasveti.

[Talija]

Tako, kot npr. koker španjel, se pri vsaki pasmi najde posamezni primerek, ki hoče biti alfa, se pravi glavni, tako je tudi pri šarplanincih, le, da je tega malo težje ukrotiti, ko pride tako daleč. Zato je to potrebno preprečiti in mu pač dopovedati, kdo je vodja tropa. Tudi mene je hotel moj takrat štirimesečni šaro Kan ugrizniti, vendar sem mu pokazala, da to pač tako ne bo šlo. Že takoj sem mu tudi začela jemati hrano, kosti in igrače, seveda, sem mu vse takoj vrnila, da je ugotovil, da se mu ni treba bati za hrano in ga pohvalila. Tako kasneje ni nikoli bilo nobenih problemov z njim.
Ni pa nikoli bil na verigi, imel je pesjak, večino časa je pa tako bil spuščen na velikem vrtu. Tudi tujce je sprejel, če je videl, da smo jih mi.
Robi, koliko je pa stara tvoja psička? Če imaš kakršnokoli vprašanje, se oglasi in rada ti bom pomagala, če bom znala.
Lep pozdrav!

[attachment deleted by admin]

[Talija]

No, najprej ti moram povedati, da Kana, žal, že nekaj let ni več z mano. Uspavati smo ga morali, ko ga noge niso več nosile-doživel je pa lepo starost 15 let. Izhajal je iz takratne YU vojaške vzreje.
Dozorel je šele nekje pri dveh letih.
Ja, skrajni čas je, da svoji psici dopoveš, kaj lahko in kaj ne sme in med to zadnje vsekakor spada grizenje in grobost do sina. Sigurno ti bodo pa tudi v mali šoli znali pokazati, kako to narediš. Če pa bi imel prehude probleme in če nisi predaleč od celjskega konca, pa ne bi bilo slabo, da prideš do mene, saj imava z možem kar nekaj izkušenj pri šolanju psov, sploh problematičnih.
Zdaj imamo kraševca in dve terierki. Kraševec je zelo podoben značaj kot šaro, le, da je malce milejša oblika, kar pa zadeva trmo, je pa enak, če ne še hujši. Hranim ga z Belcando hrano, ravno tako tudi psici. Kana pa smo hranili z doma pripravljeno hrano, ker takrat še ni bilo briketov na našem tržišču. Krtačila sem ga nekje dvakrat tedensko, razen ob menjavi dlake, ko je bilo to potrebno vsak dan, drugače pa ni bilo nobenih posebnih problemov okoli nege.
Lp

[Simply]

Zdravo!
Pišem prvič, .... zaustavila so me mnenja o šarplanincu ... naj še sam dodam svojega. Moja zgodba je taka,... z njim nisem od njegovega začetka, spoznala sva se namreč takrat, ko sem prvič obiskal svoje dekle na njenem domu (kjer sedaj živiva), pred cca 3,5 leti ... Ljubezen na prvi pogled ... lahko bi rekli obojestranska.
Medo je bil takrat star dobri dve leti.
Že na naslednjem obisku sva z dekletom na sprehod vzela tudi Meda. Sprva je bil nekoliko nemiren, vlekel me je po travniku kot cunjo... res je močan ... poznalo se je, da ga niso redno "rekreirali". Minilo je kar nekaj mesecev, do danes ... Medo je umirejn pes, pravi prijatelj, socializiran, na sprehodu ne vleče več. Pravijo, da sem ga prekomerno "scrkljal", saj mu večkrat privoščim tudi kakšen priboljšek v obliki pasjega piškota.  Vsakič ko pridem domov me čaka, s tisto iskro v očeh, ki je ne doživiš pri človeku, z mahajočim repom, dvignjeno taco in željo, da bi se čimprej prikazal s povodcem ....
Šarplaninci naj bi bili nevarni psi ... moja izkušnja je povsem drugačna, .... Šarplaninec je odličen prijatelj, sicer mogočen, ampak ne izkazuje svoje moči, če ni izzvan.  Potrebuje pa precej pozornosti in umirjenega partnerja (ne gospodarja), saj se skozi njegovo vedenje pokaže tudi narava osebe, ki zanj skrbi. 70-kilsko mišično gmoto nebi bilo prav lahko krotiti, zato ga je potrebno spoštovati in z njim ravnati umirjeno. Na tak način, šarplaninec ne bo nikoli nevaren.