Stanje v slovenskih zavetiščih za zapuščene živali

[Jana]

Jim Willis je že pred petnajstimi leti vedel, da so za evtanazije zapuščenih psov in mačk v zavetiščih krivi lastnikih živali in ne lastniki zavetišč.
Napisal je zgodbo zapuščenega psa. V njej je povedal vse.

Lahko sploh upamo, da bodo kdaj to spoznali tudi slovenski živalovarstveniki in ljubitelji živali?
Lahko sploh upamo, da se bodo kdaj z razdiralnega sovraštva do lastnikov zavetišč in reševanja posameznih živali preusmerili v učinkovito delo z ljudmi, ki pse in mačke že imajo ali jih šele kupujejo in posvajajo - z odgovornim skrbništvom?
Upanje umre zadnje.

Kako si lahko to storil? - klik
Copyright © avtor Jim Willis, prevod Mateja Hribar, 2001

[Jana]

Dve prijavi za upravljalca obalnega zavetišča za zapuščene živali
ponedeljek, 23. maj 2016

Na razpis za upravljalca obalnega zavetišča za zapuščene živali sta prišli dve prijavi, so pojasnili na Mestni občini Koper. Za upravljalca se potegujeta podjetje Dodič, ki ima v Hrpeljah veterinarsko ambulanto, ter Komunala Koper, ki trenutno vodi zavetišče.

Vir klik
Razpis je bil na klik

[Jana]

Konec zgodbe o Šivi - KLIK

Prejet dokument razkriva, da je prišla Šiva v zavetišče 12. 2. 2013 s "poškodbo zadnjega dela (taca), verjetno ne ravno svežo", 23. 2. 2013, torej po enajstih (11) dneh, pa so namesto okrevanja v zavetju zavetišča postale "v družinskem varstvu" njene poškodbe mnogo hujše: "od pasjega ugriza zlomljeni obe nogici in počena medenica, odprte rane, zaradi infekcije kosti operacija ni bila možna in upali so, da ji bo uspelo".
Kaj so počeli s Šivo 10 dni "v družinskem varstvu", da se je njeno stanje tako hudo poslabšalo?

V Odločbi IP št. 090-243/2015/11, z dne 30. 11. 2015, jasno, nedvoumno in uradno piše: "Takšno nezakonito ravnanje organa (ODPMŽ, o.p.) vsekakor pomeni grob poseg v pravico prosilke do seznanitve z informacijami javnega značaja, s katerimi razpolaga organ." Ker več kot dve leti nezakonitega početja ni bilo dovolj, so raztegnili tudi posredovanje dokumentov po tej odločbi z 31 dni na več kot 150 dni.
Na to se spomnite vsakič, ko boste od ODPMŽ ali njihovih podpornikov prebrali ali slišali pritožbe čez katerikoli organ ali javno službo v tej državi.

Vsak med nami se mora povsem sam in z vso odgovornostjo do živali odločiti, kakšne zgodbe bo podpiral.

[Jana]

Res ni nič hujšega od smrti?
Avtorica: Alja Willenpart

V resnici ti že zdrava pamet (če pa tej ne verjameš, pa nekaj minut brskanja po internetu) pove, da v tujini ni tako lepo, kot to prikaže Animal Planet. Tudi tujina nima le t.i. "no-kill" zavetišč, kjer se živali ne evtanazira - obstajajo tudi taka, kjer je evtanazija še kako del vsakdana. In če bereš še malo dlje, ugotoviš, da zavetišče dobi naziv "no-kill" v primeru, da evtanazira manj kot 10% sprejetih živali. Ja, tudi tako opevana "no-kill" zavetišča včasih pomagajo živalim dostojno zapustiti svet. Tudi živali v teh zavetiščih včasih neozdravljivo zbolijo. Včasih sprejmejo tudi take, ki se še komaj držijo pri življenju in ki jim lahko pomagamo le še z evtanazijo. Vseh se rešiti ne da.

[...]

Seveda, vsaka žival si zasluži živeti. Toda za kakšno ceno? Kako se bo počutil pes, ki že celo življenje živi na ulici, ko bo na lepem zaprt med 4 stene in bo prisiljen v druženje s svojo novo družino, ki se je na smrt boji? Ste v živo že videli takega psa? Ko bo tam prišlo do ugriza, se bo preselil v nov začasni dom, kjer bodo zanj skrbeli spet novi ljudje. Ko bodo ugotovili, da ga ne obvladajo več, ga bodo morda spustili nazaj na ulico. Nekje v novem okolju, ki ga ta pes ne pozna. Morda ga bodo oddali v eno od "no-kill" zavetišč, kjer se bo leta in leta pripravljal na nov dom, če mu bo le kdo znal pomagati. Ko se bo njegovo vedenje končno tako izboljšalo, da bo pripravljen na posvojitev, bo pa star. Starih živali pa tako nihče noče.

[...]

Je smrt res najhujše, kar se ti lahko zgodi? Trpljenje je lahko tudi nevidno. Duševna bolečina ni nič manj resna in nič manj grozljiva kot fizična. Samo zato, ker žival rešimo pred ulico, še ne pomeni, da smo jo v resnici rešili. Samo zato, ker jo ohranjamo pri življenju, še ne pomeni, da zares živi. V želji pomagati lahko naredimo več škode kot koristi. Včasih je pač bolje tistega uličnega psa kastrirati in pustiti na ulici. Včasih je bolj humano uspavati bolno žival. Včasih jim lahko pomagamo le še z evtanazijo.

Celoten članek ...

[Jana]

KDO JE ODGOVOREN ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI?
Val 202, KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI, 12. apr. 2017, 19 min. 34 s.
Če se pri nas v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, pa so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči, in njihovo število naraste prav v pomladnih mesecih. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Večina občin to stvar rešuje tako, da z zavetišči, tudi precej oddaljenimi od občine, sklene pogodbeno razmerje. Kakšno je to razmerje, pa je odvisno od občine do občine. Nekatere zavetišču plačajo za oskrbo vsake živali posebej, druge imajo mesečni pavšal. Nekatere občine od zavetišč zahtevajo celo, da to, ali žival sodi v zavetišče ali ne, oceni občinski referent. Ker pa je denarja vedno za vse premalo, je odgovor največkrat ne. In čeprav zavetišče zavezujeta tako zakon o zaščiti živali kot pravilnik o delovanju, po katerem žival mora sprejeti, lahko najditelj (živali) zaradi občinske odločitve ostane z živaljo vred pred zaprtimi vrati.

Kdo je odgovoren za zapuščene živali? - klik

[Drejči]

Sicer me zanima na splosno (rodovniski, mesanci) in ne izkljucno za zavetiscarje. A ker je tu govora o spremembi zakona, bom postavila vprasanje. Ali bodo kaksne spremembe pri uvozu?
Nekaj sem ujela, da bodo spremembe okoli uvoza a v predlogu ne najdem nobenih sprememb na to temo.

[Drejči]

Hvala
Ok, potem so le roki krajsi.

[Jana]

Še vedno nas obkroža (pre)velika množica ljudi, živalovarstvenih aktivistov in njihovih podpornikov, ki so prepričani, da so zavetišča od boga dana in jih je treba lastnikom odvzeti ter jih dati v upravljanje prostovoljcem, da morajo biti njihova vrata odprta skoraj 'dan in noč', živali pa na ogled in na voljo za šlatanje ves čas in vsakomur, ter da raste denar na paypalu, youcaringu in v bankomatih. Ne vedo niti tega, da je zasebno zavetišče last lastnika, ki mu njegove lastnine ni mogoče odvzeti in jo dati nekomu drugemu, da zavetišča niso živalski vrtovi ali cirkusi, da za njihovo delovanje ni dovolj domača kopalnica, polomljen kavč in ljubezen, da je poleg ustreznih prostorov in opreme regulirano z zakonodajo vse, kar je povezano z delovanjem zavetišč in da potrebujejo ter zaslužijo vse živali v zavetiščih vse tisto, kar potrebujejo in zaslužijo posamezne živali v naših domovih. Lastniki in upravljavci zavetišč niso naše lutke, ki jih bomo gonili delat tisto, kar nam paše. Če kdo ni zadovoljen z delovanjem zavetišč, naj zgradi svojega, pridobi vsa potrebna dovoljenja in nam pokaže sam s svojimi sredstvi in svojim delom, kako naj bi bilo bolj prav. Torej ...
Vse o delovanju zavetišč lahko preberete po kliku na sliko pasjega mladiča s Fernetičev ...