Agresivnost? Nisem kos 10 mesečnem kužku.

[mamaF]

Vižla, tole je meni tako zelo sumljivo znano ... tudi moj mešanček se je začel pri pribl. enaki starosti podobno obnašati do ljudi (histerično lajanje in/ali napad) in kar nekaj časa nam ni bilo jasno, kaj se dogaja in smo se čudili in modrovali, medtem pa je pes vedno bolj razvijal ta svoj način "obrambe" pred "ogrožujočimi" dejavniki.
Pri njemu smo s pomočjo ugotovili, da je preplašen pes, ki se je naučil po svoje "obačunati" z izvorom strahu - torej tujcem, ki je prišel v našo hišo ali človekom v kakem tesnem prostoru (kot pri tebi izhod iz dvigala).
Napredek smo dosegli, ko smo se mi toliko "skulirali", da smo bili sposobni že vnaprej psu preprečiti taka dejanja - torej, da se postavim med psa in "grožnjo", ga umirim in mu nikakor ne dovolim, da se on zaganja naprej in ureja zadeve po svoje. Mirno ga na povodcu peljem mimo obiska, če izgleda pomirjen, mu dovolim, da človeka povoha in spozna, sicer pa greva mimo - v njegovo kletko.
Doma je potem sčasoma sam razvil vzorec, da takoj, ko ga odločno odženemo od vrat, kjer bi on "napadel", zavije v svojo "varno hišo" (hišni boks, kletko), ki jo imamo v najbolj družabnem prostoru - kuhinji. Tam deluje, kot da je "olajšan", ker se mu ni treba več "boriti z nepijatelji". Hkrati pa je v kletki prisiljen, da prenaša v naši kuhinji tudi njemu "groooozne" zadeve, tuje ljudi. Zdaj se že v nekaj minutah umiri in ponavadi kar zaspi. Včasih pa še nekaj časa piskajoče pobevska, ampak ga "ne šljivimo" oz. ga odločno zatremo z "ne" če traja predolgo. Pa utihne.

Vprašanje, kdaj bomo dosegli takšno stopnjo zaupanja, da se bo ob nas počutil toliko varnega, da mu sploh "ne bo več treba" reagirati histerično. Kakorkoli že - do takrat ga skrbno opazujem, poskrbim, da ima v kaki "gužvi" pol metra prostora okoli sebe, pa da ga kdo slučajno od zadaj ne zgrabi (recimo kak otrok ali pes), pa ves čas preusmerjam pozornost nase, kupila pa sem tudi nagobčnik za primer prevoza na trajektu recimo (itak so tam obvezni) ali če bi res morala nekam v veliko gužvo. Čisto za vsak slučaj - da bi bila sama bolj mina in samozavestna in ne bi svoje stalne napetosti in nervoze ter strahu "kaj bo" prenašala nanj.
Ker točno to se je namreč pri nas dogajalo skoraj celo leto - cele dneve smo bli totalno na trnih, ob vsakem prihodu kakega avta k hiši sem imela kar kamen v želodcu in ni čudno, da je tudi pes vedno bolj panično reagiral Stalna napetost in živčnost sta celo družno spravila čisto "na dno". In potem je prišlo do ugriza in potem ... no stvari so se začele obračati navzgor, pa ne čudežno hitro, ampak občutek je dober

Tebi pa vsekakor svetujem, da se pogovoriš z eno od naših članic, ki je mojstrica na tem področju in take in drugačne pasje težave pomaga vodnikom reševati v eni od pasjih šol. *** Prej, ko se začnejo zadeva razpletati, boljši je rezultat

Pa srečno in predvsem brez panike! Imaš povodec, ovratnico in veš, kaj ti pes počne. Opazuj ga, globoko dihaj in predvem ne dopusti mu, da te preseneti. Ti ga pelješ, kamor te je volja in ti odločaš, kako bosta šla tam mimo. Če zaznaš najmanjši premik v smeri sprehajalca itd., psu nikakor ne pusti, da se še dodatno fiksira nanj, ampak ga ustavi, naj sede in se osredotoči nate - nikakor se mu v možgane ne sme "zakodirati" program, da se ljudi odganja od sebe z zobmi. Ko je miren in te gleda, dobi priboljšek ali žogico ...

Srečno, srčno upam, da boste zadevo rešili čimprej in čimbolj uspešno!
Tebi in vižleku pa en velik

[mamaF]

Če se boš obrnila na kakega strokovnjaka, bo takoj videl, kaj je vzrok Pa ti boš dobila oporo!
Mi lastniki smo velikokrat čisto preveč zmedeni, prestrašeni in skratka vse, kar takim psom samo "vetra daje". Ker če smo mi negotovi in v danem trenutku ne vemo točno, kako najbolje odreagirati, kako naj potem pes ve, kako se  prav obnašati? Saj me verjetno razumeš In potem pes naredi tisto, kar pač "se je naučil" in česar mi nikakor ne bi hoteli, s tem nehote dobi potrditev in zadovoljitev svoje trenutne "potrebe" in večkrat ko se to ponovi, težje je potem zadeve izoreniniti. Ko pes nekomu zagrozi z laježem in skokom proti njemu, ta pa se umakne, je pes uspešno "pregnal vsiljivca", zato bo tako vedenje v enakih situacijah ponavljal ... Šele, ko mu pokažemo, da tega nikakor ne sme, oziroma ga naučimo nekega nadomestnega vedenja (ki je seveda nam všeč in predvsem varno za ljudi in druge živali), se bo lahko začel drugače obnašati.
Dokler pa čuti na drugem koncu povodca negotovost in strah in "mu je (seveda nehote) dovoljeno" groziti, bo grozil.

Iz svojih izkušenj ti povem, da je ravno to, dihati globoko in ukrepati odločno, najtežje. Tudi jaz sem kar "zamrznila" in ni čudno, da je tudi psa grabila panika Ampak, ko pridejo prvi uspehi, je takoj lažje. Zato pa je dobro imeti nekoga, ki vidi celo situacijo "od zunaj" in zna oceniti zakaj in kdaj se nekaj dogaja, še preden to opazimo mi (itak čisto trdi in zmedeni), vodniki Pa predvsem taka pomoč pomaga vodniku, da postane bolj samozavesten, saj dobi natančna navodila in se problem rešuje korak za korakom. Poskušaj se spet obrniti na tega inštruktorja, s katerim ste že individualno delali ali pa na kakega drugega strokovnjaka.

Kar pogumno!

[pzorko]

Tudi sam dobro poznam takšne situacije. Zgleda, da ima vaš kuža probleme z dominantnostjo. K takšnemu psu je potrebno pristopati z velio mero odločnosti, hkrati pa ga tudi čim bolj rekretirati in mu s svojo osebnostjo krepiti zaupanje v gospodarja, ko se mu zbija dominanco. Sicer ne bo nikoli 100%, tega pa si ne želite. Srečanja s psi, obiski neznancev, obiski veterinarja ... Jaz verjamem, da je večina dominantnih bitij (naj bodo pasja ali človeška) v veliki meri preplašenih in z dominanco nekako kompenzirajo strah. Vižla je pes, ki potrebuje ogromno gibanja in vaša naloga je, da mu to omogočite. Vaš pes dnevno potrebuje ogromno teka, hkrati pa delajte čim več vaj za poslušnost (ko je enkrat zlaufan).

Dominanco pa je enostavno treba popravljati. Nespoštljivost do psov. Primer, da se s psom sprehajate po ulici in se proti vam bliža nekdo s psom. Takoj, ko vidite, da je vaš pes fiksiran nanj, da povesi glavo, odpre gobec, se stegne naprej (torej želja po napadu), morate to prekiniti. Ena možnost je, da ga z nogo narahlo brcnete v rebra (tega ne izvajajte, če nimate izkušenj, sicer se lahko obrne proti vam). Še boljše pa je, da ga takoj cuknete, postavite v sedi in zabičate "Ne!". Takoj! Nima kaj gledati proti psu. Če je preveč dominanten, naredite, da ga drug pes prvi povoha, se pa izmikajte njunemu očesnemu stiku in ovohavanju, dokler ni vaš kuža povsem umirjen. Bodite mirni, zbrani, odločni. Vi odločate, kako se bo vaš kuža obnašal. Pretepi pa so za socializirana bitja prepovedani!

Če je v boksu in laja na ljudi. Glasno plosknete, mu zabičate s prstom, mirno izrečete "Ne!", na daljavo zahtevate, naj se vsede in dalje ignorirate.

Kar se tiče skakanja v ljudi, ko gredo mimo - sam sem zaradi tega kot otrok (15 let nazaj) moral plačati vse, kar sem takrat dobil za birmo, ker mi je pes na tak način nekoga ugriznil. Kot prvo - psa pelješ na povodcu umirjeno. Ga ne zateguješ, cukaš, le popravljaš. Tule je tajming še bolj pomemben - v trenutku, ko vidiš fiksacijo na nekoga - bum, prekini. Drezni ga v rebra, cukni ga, prekini njegovo namero.

Vi ste njegova gospodarica, enkrat bo ta kuža pazil na tvoje otroke. Če niste primerna zanj, ga oddajte nekomu drugemu, če imate dovolj časa in energije, pa ga le dnevno rekreirajte, se z njim čim več ukvarjajte in ne bodite popustljivi. Vedite, da je ni stvari, ki je pes ne bo naredil, če vi to zahtevate. Mirnost, zbranost, odločnost in imeli boste kvalitetnega psa.

[pzorko]

Ne, to mi pravijo izkušnje in zdrav razum.

Glede rukanja pa se ve, da je to samo "dotik", ki preusmeri fiksirane možgane.