Nemška doga in boks

[lordgreg]

Še to,

s psom se ves čas ukvarjama. Ima redne sprehode in lulanje. Tako da dobi vsak dan igro na travniku. Ponavadi to traja tako dolgo, da se sam ne umiri...

[lordgreg]

Zdravo in hvala za odgovor,

pri partnerki je že od malega. Pri njej doma je bil v boksu občasno, pravtako z istim vedenjem. Pod takim stresom, da se je tresel, pa sem ga danes videl prvič. Parkrat sma ga pustila kar na hodniku stanovanja (seveda večja kvadratura). Takrat nama je pokrampal celotna vhodna vrata, hodnik pa je bil ves moker... spal seveda ni nič, druga pa ni uničil, saj tam nima kaj uničiti...

[SunnyDay]

Ja, očitno je samota na splošno zanj strašno stresna, ne glede na velikost prostora.

[skogkatt]

Kaj pa če bi mu družba pomagala? Najlažje bi bilo s pasjo družbo, čeprav je rizično in bi moral pes biti 100% takšen, da je vajen/mu ni problem sam ostajat, da ne boste potem imeli dva paničarja doma Mogoče pa lahko poskusite z mačko recimo, mogoče kakšno odraslo, ki je vajena psov in jih ima ful rada.

Thundershirt je v bistvu ena varijanta, katero najdemo tudi med nasveti Linde Tellington Jones - TTouch - bi vam fejst priporočila branje.

Moji so na srečo vsi kul sami doma, zato nimam nekih izkušenj, jim je pa fajn ker imajo tako mačjo kot pasjo družbo. En začasnik je sicer paničaril in tulil, ampak se je po nekaj mesecih umiril, ko se je navadil na rutino.

[lordgreg]

V sobi, kjer je boks je še ena kletka v kateri je Tomi, degu. Arčiju včasih rečem, da greva gledat Tomija, pa je ves navdušen, celotno gofljo nasloni na vrh kletke in ga gleda navzdol kako Tomi jé lešnik. Glede družbe se po eni strani strinjam skogkatt, vendar tako kot ste omenili, kaj če bi potem oba tako zavijala? ...

Danes bova poskusila s kakšno majco ali povojem, hvala SunnyDay... sporočim.

[Lanabela]

Vzeti še enega psa bi bilo precej riski. Mogoče bi mu zadostoval maček (ta se slabih navad od psa po vsej verjetnosti ne bi nalezel?) Kako bi lahko pomagala kastracija pojma nimam, razen tega, da jo nekateri terapevti priporočajo pri vsem, kar je s psom narobe. Po principu da škodit ne more. S feromoni se splača poskusit, prav tako bi se mogoče splačalo poskusiti s homeopatskimi pripravki. Povijanje bi znalo psa umiriti, a ne vem, koliko je varno pustiti povitega psa brez nadzora.

Z antidepresivi je pa tako: če nič drugega ne pomaga, potem se poseže tudi po njih. Toliko, da se psa umiri in se ga spravi v tako stanje, da se je sploh sposoben učiti. In se gre potem delat vedenjsko terapijo. ne kot stalna rešitev.

[lordgreg]

Pozdravljeni vsi,..

prinašam zelo dobre novice!

Najprej hvala mojim nadrejenim, če bodo kdaj to brali, da so mi za par dni omogočili delo od doma, da sva se z Aresom učila lepega vedenja v njegovem času samote.

Naj ponovim:

Ares je ob vstopu v boks bil zelo prestrašen. Tako zelo, da se je tresel, slinil tako zelo, da so bile dekice v boksu tudi 5 minut samote premočene in neuporabne vsaj za en dan. Lajal je.
- pomagale niso "ekvivalentne" tablete Treptophanu (iz Mr. Pet-a). niti radio, niti odprta vrata na hodnik, niti DAP za v vtičnico.

Potem pa (po korakih poteka):
- dovolj boksa. pustimo ga LE v kabinetu. v kabinet odnesemo posteljico na kateri je spal ponoči v spalnici.
- prvi dan ga nisma forsirala. najprej ga je bilo potrebno navaditi, da bo po novem spal v kabinetu na posteljici, ki jo že pozna.
- Ares je zvečer zavil v spalnico in ko sma mu pokazala kje po novem spi, se je vlegel kar na tla v spalnici. ker mu ni ugajalo, se je po dveh minutah prestavil v kabinet in zadrnjohal,
- ker naju je zanima, kaj se zgodi, če mu greva zapreti kabinet, sva to storila. Ares se je v trenutku zbudil in začel cviliti. ker na ukaz ni prenehal, sma mu ponovno odprla vrata iz hodnika v kabinet. ponovno je zaspala miren.
- naslednji dan je sledilo testiranje: gremo na prostor v kabinet na posteljico, zaprem vrata. sem tiho in se malce umaknem. Ares cvili... stopim v kabinet in ga ponovno postavim na prostor, mu povem naj bo tiho. včasih je pomagalo, včasih ne. cvili vedno glasneje.
- naslednji test- odprta vrata med kabinetom in hodnikom. zaprt dostop do ostalih prostorov. Ares leži na posteljici v kabinetu, ni blema. zvečer gre pred nama iz dnevne, ker več ne zdrži, sam v kabinet spat. jezi se (jamra, češ, zakaj ga budima), ker sma šla spati tudi midva in ga pobožat za lahko noč
- naslednji dan testiranje najinih odhodov, snemanje hrupa v prostoru: odhod za 1 do 5 min (vsega skupaj cca 10x): ares čaka na hodniku, se vleže pred vhodna vrata, jamra in cvili. kako glasno? da ga le tu in tam slišiš na hodnik. super.
- test za naju- iz stanovanja pojdi flegma. brez poslavlanja. edino "gremo na prostor. tiho in pridn bit.". prihod nazaj v stanovanje, Ares ponori, kot včasih. Brez cartanja. Flegma mimo, kot da ga ni. Ko se pomiri in gre na posteljico, ga pocartama, pohvalima da je priden.
- Vseeno to ni to. Nekaj manjka, biti mora tiho. Ne jokati... naj bo umirjen, naj spi. Služben čas za naju, je njegov čas za počitek.
- Premik posteljice 2 iz dnevne sobe na hodnik. Ponovno zaprema vsa vrata in se odpravima (do 10minut) iz stanovanja. Prihod v stanovanje traja opazno manj časa. 10% manj skakanja. Opazno je bolj miren.
- Test1: Zjutraj se oba zbudima za čas normalnega bujenja zaradi službe. Ares gre ven na sprehod, lulat, kakat. Potem takoj nazaj na postlico v kabinet. Spat. Sam. Jaz v dnevno, tako da me ne opazi. Boljša polovica dejansko v službo. Ares gleda kaj se dogaja, potem v postlico na hodnik, nekaj časa gleda proti vhodnim vratom. Brez cviljenja. Zaspi po 5min. Iz dnevne ga preverim prvič po 30min, komaj da dvigne glavo in enkrat pomiga z repom. Smrček suh, Ares pa popolnoma miren. "Priden, lepo ajat dalje" je bilo takorekoč brez pomena, ker je spal in spal in spal. Le enkrat sem ga slišal se sprehoditi v kabinet, potem pa spet nazaj. V dopoldanskem času večkrat zapustim stanovanje za kratek čas (od 5min do 30min). Snemam hrup. Ko prispem, me Ares gleda leže iz posteljice. Ne ljubi se mu priti do mene )). Do 12:30 sem ga še 3x tako preveril. Vedno je spal. Potem sva šla ven, ni mu bilo a lulat tudi mora . Okoli 13, 13:20 je spet v stanovanju. Tokrat se začne zavedati časa. Ker bo kmalu čas, da pride domov lastnica. . Tu in tam se sprehodi, pogleda proti vratom. Ko sliši dvigalo dvigne ušesa ipd. Potem zaspi dalje.
- Okoli 15+ pride lastnica, Ares ponori. Lastnica ga ne upošteva dokler se popolnoma ne pomiri.
- Isti dan prispe tudi Thundershirt, ki mu ga nadenem za njegov drugi test
- Test2: Zjutraj isti postopek kot Test1. Oblečem še thundershirt. Najprej ga hoče pogrizt, potem se popolnoma umiri in me gleda kot kup nesreče . Ares se mirno vleže na hodniku, jaz pa delam v dnevni za računalnikom. Brez cviljenja, stokanja, lajanja, česarkoli. Odhod iz stanovanja je enak dnevu poprej. Ne kaže nekega zanimanja ali straha pred samoto. V tem času spi. Po posnetem zvoku slišiš le radio iz kabineta ki nastavljen na zelo tiho, tu in tam globok vdih Aresa. Prihod? Pogled proti vhodnim vratom, ker mu dvig glave ne ugaja, jo vrne v prvotni položaj spanca in spi dalje.
- Popoldne manj intenzivno čakanje lastnice. Ko pride, se je razveseli vendar cca 80% manj skakanja, grizenja v roko. Čas tega naskakovanja pade iz cca 3minute na 30 sekund. Vleže se nazaj, miren. Lastnica ga pocarta. Pohvali.
- Ultimativen test- danes- po jutranjem lulanju in sprehodu Ares zaspi. Lastnica odide v službo- iz zaprte spalnice slišim, kako zacvili, se ponovno vleže, zaspi. Čez 30 minut se zbudim tudi jaz, Ares spi, brez da bi me pogledal. Pri odhodu iz stanovanja me gleda "priden in tiho bit." in grem. Pokličem dvigalo, ga pošljem samega v pritličje, sam počakam. Slišim da zacvili. Čakam 5 minut. Ne slišim več ničesar. Poprosim sosede naj me takoj obvestijo če bi ga slišali cviliti ali lajati. Sosedje odgovarjajo, da si zasluži veliko kost, ker ni iz stanovanja slišati popolnoma ničesar.

Jaz in moja boljša polovica pa vesela do onemoglosti ))

Slaba 2 tedna je trajalo vse skupaj, priznam, ni ravno izgledalo da se po parih dnevih kamorkoli premikamo. Zadeva je stagnirala. Obupana več nisma vedela kaj naj.. da, predlagali so kastracijo in še huje... oddajo psa. Ne ne in ne... vedel sem, da zna naš Arči poslušat in bit priden!

In ja, končno je ratalo!

Hvala hvala vsem za predloge.. zdaj se pa lahko prestavimo še na druge stvari, ki jih mora Arči obvladati )

Lp,

Gregor