Počlovečenje živali

[kocka]

Zame počlovečenje pomeni, da:
- psu pripisuješ človeška čustva v obsegu ki živalim niso naravna,
- psu pripisuješ naklepna dejanja (izven okvira, da naklepajo - planirajo, kako npr. ujeti hrano, priti do goneče psice, pobegniti iz zaprtega prostora ali karkoli, kar živali pač v naravi počnejo za preživetje in reprodukcijo) - bi rekla da tam delujejo izkustveno in nagonsko, ne pa z zlobnim naklepom,
- njihova dejanja ocenjuješ na podlagi tega kako sicer funkcionirajo ljudje, živalskega obnašanja pa se v naravi ne da interpretirati na ta način...
...in tega ne enačim preveč s fizično oskrbo živali v smislu oblačenja, šolanja, nudenja udobja in zdrave prehrane, dokler vse to ne presega razumnih mej, seveda 
Toliko se spomnim zdaj, gotovo pa se najde še kaj

[sanco1a]

Meni je ful sporno tudi popolno negiranje pasjih želja in potreb - vedno več vidim zame skoraj patoloških primerkov (povečini zelo mladih) frajlic, ki psu ne dovolijo niti druženja in igranja z drugimi psi, včasih preprečujejo celo vsak stik, tudi ovohavanje, in iz njega dobesedno delajo živ nadomestek plišatega medveda. res žalostno.

[aska2005]

kocka, dobro napisano

[takoda]

Tudi zame počlovećenje psa pomeni, da se mu pripisuje čustva, katerih ne premore in abstratno razmišljanje. Poleg tega pa se mi zdi naravnost bolano oblačenje psa v neke fešn cunce, kot je že Teja napisala - eno so potrebe psa (kratka dlaka, pasma...), drugo pa oblačenje zaradi oblačenja samega. Pogosto tu res spada zraven prenašanje po rokah, prepoved stika z drugimi psi in, po možnosti, še uporaba mačjega vc-ja ker tak kuža ne sme na travo ker se umaže. Sem imela čast (in ona to nesrečo  ) spoznat eno tako frajlico s čivavo ki sploh ni znala biti pes. Žalostno in kruto, ampak ona je bila prepričana, da je najboljša skrbnica svoji psički.

[kocka]

rava, tako otroci kot živali so oportunisti. Izkoristijo in vzamejo vse, kar jim je omogočeno. Odrasli naj bi se bili takim vzgibom zmožni upreti, vsaj v teoriji naj bi bilo tako. In tukaj nastopi razlika med človekom in živaljo. Biti racionalno zmožen se upreti nagonom in trenutnim vzgibom.
Otrokom je to potrebno privzgojiti, od živali pa samo pričakujemo primerno obnašanje brez ponotranjenja in čustvenega podtona. Kot sem napisala, so živali zmožne neke vrste čustvovanja, vendar do določene stopnje, ljudje pa jim pogosto pripisujejo preveč sposobnosti načrtovanja, naklepanja, ˝ubogosti˝ ipd... in padanju na ˝lepe oči˝ je potrebno znati reči ne.

Kar se mene tiče je krasen primer dela z živim bitjem tole:
človek posadi grm ali drevo in si želi, da bi zrasel v obliki iztegnjenega sredinca ali npr. srčka, kar je komu pač všeč. Tisti, ki trdijo, da je ljubezen vse, bodo grm zalivali, okopavali, gnojili, ščitili pred vročino in mrazom in pričakovali, da bo rastlina od ljubezni in skrbi zrasla taka, kot si želijo. SEveda je to strašen nateg samega sebe in vir razočaranja in frustracij, saj mu je dal vse, on pa ni tak, kot je človek pričakoval. Ane, on od grma pričakuje hvaležnost, spoštovanje, povračilo za skrb ipd. dobi pa nič. To je počlovečenje nečesa, kar ni človek in pretirano pričakovanje. Grm ali drevo je potrebno obrezovati, torej voditi in usmerjati, neprestano korigirati, da bo zraslo tako, kot si človek želi. To pa je fejst zahtevno delo, ki ga je treba mukotrpno ponavljati iz dneva v dan. In če to delamo, potem se nam obrestuje in grm je tak, kot želimo.
Ampak tukaj pa nastopi razlika. Od človeka seveda lahko pri čakujemo, da bo cenil, spoštoval, bil hvaležen... za vložen trud in da se bo temu primerno tudi zavestno obnašal. Od grma (ali poljubno vstavi: živali) pa ne. Ne premorejo tistega, kar se od človeka pričakuje samo po sebi. Zavesti in prepoznavanja moralnih norm. In tisti, ki hvaležnost za našo skrb, dober namen, vložen trud, ljubezen... pričakujejo od grma/živali, so jih popolnoma neupravičeno počlovečili. Od njih pričakujejo nemogoče in so zato do njih skrajno nepošteni, do sebe pa skrajno mazohistični, ker tega nikoli ne bodo dobili. Od človeka pa to lahko upravičeno pričakujejo in je prav, da tudi dobijo.

[mamaF]

rava, tako otroci kot živali so oportunisti. Izkoristijo in vzamejo vse, kar jim je omogočeno. Odrasli naj bi se bili takim vzgibom zmožni upreti, vsaj v teoriji naj bi bilo tako. In tukaj nastopi razlika med človekom in živaljo. Biti racionalno zmožen se upreti nagonom in trenutnim vzgibom.

Kocka, super napisamo. K temu odstavku bi dodala še - znati predvidevati,. povezovati vzroke in posledice in se zaradi te sposobnosti odločati za bolj primerno možnost.

Zelo majhnemu otroku moramo denimo fizično preprečiti, da se ne bo pritisnil na vročo ploščo peči, prigovarjanje in filozofiranje o možnih poškodbah dvoletniku ne bo pomenilo nič. Kaj pomeni "NE" se mora še naučiti, tako kot se mora tega naučiti pasji mladič. Malo večji otrok je že navajen logično sklepati. Tudi brez naše prepovedi bo že zaradi vročine v bližini peči presodil, da se same plošče ne gre dotikati, morda ima z dotikom celo že slabo izkušnjo in ga bo to obvarovalo ponovitve nesreče (zadnjič je bilo vroče in me je speklo, tudi zdaj je vroče - torej ...)... še starejši otrok pa se plošče sploh ne bo pritaknil (četudi nima lastne izkušnje z opeklino), ker zna povezati gorenje ognja, njegovo vročino, morda pečenje zrezka na tej plošči in si zna že vnaprej predstavljati, da polaganje roke na žarečo ploščo ne bo prineslo nič prijetnega.

Kaj pa psi?
Ali se bo pes izogibal avtomobilom in bližini ceste zato, ker je kdaj videl povoženega pasjega vrstnika? Ne. Bo pa na ta način znal delovati človek.

ne vem no ...

O vodenju

imho ne psa ne otroka ne odraslega človeka ne moreš pustit, da delajo kar hočejo in prav vsem je treba postaviti omejitve.

.....


MamaF, kaj pa če ima prav pes?
tudi ljudje vemo, da so predmeti lahko koristni ali pa nevarni. z nožem lahko lupimo krompir ali pa naredimo štajersko ikebano . (hehe, ampak naša MamaF slednjih očitno ne dela preveč pogosto  )
avto je lahko koristen ali pa smrtno nevaren.
v burji plapolajoča cunja lahko zelo grdo mahne okoli ušes in Rokotov strah je v tem primeru dejansko lahko čisto izkustven.
itd.
s tem da imamo o istih zadevah popolnoma različna mnenja in s tem tudi percepcijo nevarnosti.
recimo nekateri vedo, da je predlog zpiz-2 super, jaz pa vem, da zadaja smrtni udarec gospodarstvu.
vse je stvar konteksta in tudi ljudje istih predmetov ne zaznavamo enako v vseh kontekstih.

Odrasel človek naj ne bi rabil več nekoga, ki bi mu preprečeval "da dela kar hoče" v destruktivno oz. motečo smer za okolico, ker imamo v nasprotju z živalmi postavljene neke norme obnašanja, moralne vrednote in podobno.
Jaz pač ne bom šla lulat, kjerkoli me bo zatiščalo, družba in neka pravila obnašanja v njej (in vzgoja, ki me je na vse to pripravila) mi ne dopuščajo, da bom dvignila krilo sredi Slovenske ceste ali pa ob sosedovi živi meji - moj pes se bo pač usc*l kjerkoli se mu bo zdelo. Njega "baš boli" ali je neko mesto "dovoljeno", ker gre pač za grn v gozdu ali "ni dovoljeno", ker gre za grmiček rož pred sosedinimi vrati. Jaz imam notranje "bremze" tudi pri svareh, ki me niso udarile, spekle, stresle ali kako drugače neprijetno prizadela, da bi se jim zato izogibala. Moj pes se bo sam izogibal samo situacijam, ki so mu povzročile nelagodje, pa naj gre to prestrašenost zaradi zvoka zastave ali glasen neprijeten "Fuuuuuj" ali cuk s povodcem ... da se ne sme polulat na sosedine rožce bo "vedel" ker mu bom jaz na zoprn način to pokazala.
Mene pa ne bo treba nobenmu po glavi "žvajznt" enkrat, da bi vedela, da sosedi pred prag pač ne morem it lulat. Prav tako bom že vnaprej upoštevala neke prepovedi v prometu, ker jih bom razumela in si bom predstavljala posledice. Ljudje s svojim razumom pač lahko povezujemo spomine, izkušnje, logično sklepanje, predvidevanja ... in na ta način jadramo po svetu tudi v popolnoma neznanih situacijah.

Kolikor vidim pa so psi bitja trenutka- če pogledamo, kako hrti z norim navdušenjem tekajo za "brezveznim" kupom plastike (umetno vabo) na kursinku in to vedno znova in znova, ne glede na to, da na koncu vaba "ni za pojest". Če jim sam lov na tak ali drugačen plen poče bi "razmišljali" kot ljudje, bi si "rekli" - mah, brezveze, zajca ujamem in ga imam zase, na tem prostoru pa itak laufamo samo prazen nič - na koncu tisti kup polivinila itak ni užiten OK, zdaj že nakladam v tri p. marjetice
Medtem sem videla, da je Lanabela spet nekaj dolgega napisala, grem raje tisto brat

Aja, rava, jaz si enostavno ne morem privoščit "da ima prav pes", v večini primerov ne. Pes ima prav samo, če se obnaša tako, kot se meni zdi, da je prav. Sicer je najino sobivanje ogroženo. Smo že sprobali, saj si videla ...
Ja, saj bi lahko "imel prav", ko bi se zagnal v neznanca na vratih, valjda, on se ga prestraši in na ta način brani lastno r't. Se prestraši še neprijatelj in zbezi proč. Pes je na ta način seveda "prepričan", da je "imel prav" - njegov namen odgnati Neprijatelja je popolnoma uspel. OK. Ampak kar se mene tiče, pač "nima prav". Kar se mene tiče "ima prav" da se "nevarnosti" umakne in se ne vmešava, če mu jaz ne dovolim. In jaz sem tista, ki ga moram naučiti, kako je prav "imeti prav".
Tako kot so Prvo berilo, Bonton, Sveto pismo, Komunistični manifest, Traktat o slikarstvu in kar je še takih stvari lahko moji pomočniki pri oblikovanju "imeti prav" v mojem okolju in družbi nasploh, tako moram biti pač jaz Rokotova "Biblija".
Sama se s tem zavedanjem nisem rodila, so mi mogli pomagati, da sem se tega začela učiti - a tako je. saj se še vedno sprašujem "zakaj si ti presneti psi tako komplicirajo življenje" - ampak dejstvo je, da so tako pač narejeni. Roko očitno nikoli ne bo štekal, da je človek s klobukom enako (ne)grozljiv kot isti človek brez klobuka, pa da dolga puhasta zimska bunda ni "stroj za požiranje malih črnih kuškov" - jaz pa ga lahko naučim, kako mora "imeti prav", ko se stemi zadevami srečamo.

Sploh pa, če ti kateri od sladkih muckov ne bo preveč zameril (žleht baba sem ), pridi en dan na Kras na dolgo debato, deeej, se bomo mal "kregali", kdo ima bolj prav

[rava]

Sploh pa, če ti kateri od sladkih muckov ne bo preveč zameril (žleht baba sem ), pridi en dan na Kras na dolgo debato, deeej, se bomo mal "kregali", kdo ima bolj prav

hehe, pridem, samo zdajle bo verjetno vsak čas nov mačor, če bo vse po sreči, pa bomo imeli spet kak mesec ali dva izredne razmere.