Snoopy in njegova družinica

[aleksandrak]

  Skrajni cas je za eno popoletno porocilce...   
Javljamo se, vsi smo na broju, radi se imamo, radi vas imamo in vse ok.

[aleksandrak]

  Soncenje na istrski travi...

[aleksandrak]

  Drugace je Snupkic se vedno velika maza... 

[aleksandrak]

... drugace pa spi in smrci...

[aleksandrak]

Tale slika je res ful slaba, ampak simbol, da je dobro - Snupko se IGRA s svojim plisastim medvedom... 
Kontrola krvi in urina je bp,   razen kristalov v urinu. Enkrat se na vecernem sprehodu ni mogel polulat. In smo ob 8 zvecer zadnji hip laufali k veterinarju, ki mu je vstavil kateter in ga mucil skoraj uro in pol, da je slo vse skozi. Zdaj se to ze pol leta ni ponovilo (trkam na les in svojo glavo).

Zeljka je bila pred dvema tednoma z Nicom in Fiby zaradi cepljenja pri veterinarju in ko jo je vprasal, kako je Snupko, mu je pokazala video, kako Snupko razigrano tece (!) po travniku.
Prejsnji teden sem bila jaz z Nolo pri veterinarju in mi je veterinar rekel, da ne more pozabiti videa, ki ga je videl teden dni nazaj: "Snoopy pa je res velik borec. Kaj takega ne vidis pogosto. Glede na to, kar je ze prestal, je res neverjeten."
Nimam kaj dodati.  Šmrc

[Mižonny]

Dragi Snupko , Namorje je ogromno, še posebej, če se BabaKojn ne premakne iz sence in jamra, da ji je vroče .
Pet sivih dlak ni vrednih komentarja , razen to, da močno pripomorejo k tvojemu naravnemu šarmu .
Veseli naju, da tvoji kakci še vedno razveseljujejo tvoji šefici (smešno, a ne, kako malo je treba, da so zadovoljne ).
V upanju, da nisi ves čas lačen (tako, kot midva ), te lepo pozdravljava
Sonny in Miži

[aleksandrak]

Drage naše, pasje in mačje…

…včasih ni besed… ni šlo več…

Snoopy. 
Snoopy je bil avgusta 2011 „pes meseca“. Vixi je tako lepo napisala o njem, da se ti dlake postavijo pokonci, ko to bereš.
https://www.zavetisce-horjul.net/pes_meseca/avg11.php

Da je bil zlat in priden in potrpežljiv, je rekla. Ja, bil je. In vsi, ki so imeli ta privilegij, ga spoznati, so tako rekli.
V zavetisce Horjul je bil sprejet julija 2011, starejši kuža, grdo zaklan in z v vrat vraščeno vrvico ter z bulo na zadku. http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,41926.0.html

Težko je napisati nekaj v zvezi z njim, kar ne zveni patetično, ampak res sva se trudili, da mu je bilo lepo, da je občutil ravno nasprotje kot prvih 9 let življenja, ko ni bil vreden nič, ko ni bil nikomur napoti, „stari znanec ceste. Kljub temu da je imel lastnico, je večino časa preživel sam, tavajoč … naokrog, skrbel je sam zase…“

Dejstvo je, da je bil Snupkič že na Hribčku zadovoljen z vsem, s hrano,z  ležiščem, z vrvico, s pasjo in človeško družbo, vožnjo z avtom… Vse neprijetne posege in operacije je prestal brez pripomb.
Razigran pes, Ball-Junkie, prijazen. https://www.youtube.com/watch?v=2dDXuUPDJYI

Malo prasence črno, mi je rekla Polona, ko mi ga je zaupala. V petek, 8.6.2012. Od takrat je bil vsak dan z njim darilo. 
Senijorčki so posebni, jasno.
Snupko je bil po dokumentih senior, sploh, če upoštevamo vse, kar je preživel. Njemu niti pod razno ni prišlo na misel, da bi se obnašal, kot se spodobi za starega psa. Ta star pes je imel 16 let, ko lahko recem, zdaj pa je ostarel. To je bilo konec aprila 2018, ko ga je zadela prva možganska kap. Grozno, ampak naš borec se ni predal, tudi kristale v urinu je premagal, s slepoto se je dobro znašel, njuškal kot Weltmeister, sprehodi so bili sicer v „Opa-tempu“, ampak opomogel si je, bili smo celo dvakrat na dopustu.
V ponedeljek, 12.11. se je možganska kap ponovila. Borili smo se naslednjih pet dni, vse poskušali, od infuzij do klinike, trikrat so mu morali vstavljati kateter, da se je lahko polulal. Šest let, od kar je bil pri nas, smo dosledno in meganatančno spremljali in se noro veselili ob njegovih kakcih. Na koncu je odpovedala njegova pipica. Ni mogel več lulati. Tega nismo mogli dopustiti…
To smo naredili za njega, to smo mu bili dolžni.

Snoopy, zlat pes, ki nama je s svojo pojavo in karakterjem olepšal vsak preklet navaden dan. Željka je že po par tednih, ko je Snupko prišel k nam, rekla (in to še vedno govori): „Ovakvog psa nema, ovakvog više nikad nikad nećemo imati, Snupko nema mane.“
Hvaležni sva za vsak trenutek, ki smo ga preživeli skupaj. Skrbeti za njega je pravzaprav privilegij. Snoopyja ni več z nami, ampak ga je vseeno povsod polno. Odprl nama je oči, kaj je pravzaprav pomembno. Biti skupaj s tistimi, ki jih imaš rad, brezpogojno verjeti v dobro, preživeti vse, kar se ti hudega zgodi in te naredi še bolj močnega… Vsak dan je darilo, nikoli nisi prestar, da se naučiš česa novega, ne sekiraj se, dobro jej, uživaj, počivaj, nastavljaj se za čohanje, igraj se z žog’co in medvedom (tudi če se komu zdi, da si prestar), odpuščaj dokler ni prepozno, imej brezpogojno rad…  To je bilo njegovo dragoceno darilo.
Snoopy je tako poseben dragocen pes, da preprosto ni besed…
Naše prase malo črno zlato.

Vixi je avgusta 2011 napisala, da „Snoopy ne potrebuje svetovne slave in milijonov oboževalcev po vsem svetu, potrebuje samo enega človeka, ki mu bo Snoopy pomenil cel svet.“

Snoopy je nama pomenil cel svet.

[aleksandrak]

2013