(zavržene) MAČKE - napotki za posvojitelje

[yo]

NEGA MAČIC - VZREJA MLADIČEV
Prvih nekaj tednov so mladiči popolnoma nemočni in potrebujejo veliko pozornosti. Za vse, kar potrebujejo v tem času, poskrbi njihova mati, kasneje pa že začenjajo raziskovati bližnjo okolico in postajajo samostojnejši.
Postopoma se mladiči odvajajo materinega mleka, v njihovo prehrano pa začnemo uvajati netekočo hrano. Pri starosti deset do dvanajst tednov naj bi bili mladiči popolnoma odstavljeni in sposobni zapustiti mater.

PRVI DAN
Pravkar rojeni mladič je popolnoma odvisen od svoje matere. Njegove veke so zaprte, ušesa pa zavihana nazaj, tako da niti ne vidi niti ne sliši.
EN TEDEN
Po sedmih dnevih se mladičem odprejo oči. Še vedno so zelo ranljivi in nemočni in potrebujejo mamo. Med spanjem se mladiči tiščijo skupaj, da se počutijo varne in jim je toplo.
TRIJE TEDNI
Nekaj tednov kasneje se mladiči že popolnoma samostojno gibljejo in hočejo raziskovati. Zdaj jim že lahko damo malo netekoče hrane (glej spodaj).
ŠTIRJE TEDNI
Ko preidejo na netekočo hrano, jih lahko začnemo privajati na posodo za iztrebke. Posodo namestimo na mirno mesto, mucke pa postavimo vanjo po vsakem obroku. Nikoli ne potiskajmo mucki gobčka v iztrebke, če ji je ponesreči ušlo drugje.
PET TEDNOV
Mladiče hranimo z raznoliko hrano, da bodo pridobili dobre prehranjevalne navade za kasnejše življenje. Poleg konzervirane hrane za mladiče jim lahko dajemo tudi drobno zmleto kuhano meso in kuhane bele ribe.
ŠEST TEDNOV
S poskakovanjem na igračko se mladiči učijo lovljenja. Bučne igre z bratci in sestricami so priložnost za učenje napada in obrambe.
OSEM do DEVET TEDNOV
Pri starosti osem do devet tednov je treba mladiče cepiti proti mačji gripi in okužbam črevesja. Mladičev ne smemo pustiti na prosto, dokler niso cepljeni.

[yo]

NAPOTKI ZA HRANJENJE – Deset osnovnih pravil
1 – Kupujemo samo pripravljeno hrano priznanih proizvajalcev.
2 – Mački ne dajemo hrane, pripravljene za pse ali druge živali.
3 – Posoda in pribor za hrano naj bodo zmeraj čisti.
4 – Mački ne dajemo hrane, če sumimo, da je pokvarjena.
5 – Iz ribjega ali piščančjega mesa previdno odstranimo koščice.
6 – Hrana naj ima sobno temperaturo.
7 – Ko mačka neha jesti, hrano, ki jo je pustila, zavržemo.
8 – Skrbimo za mačkino težo in pazimo, da se ne zredi.
9 – Znova pogrete hrane ne dajemo nazaj v hladilnik.
10 – Če mačka 24 ur zavrača hrano, se posvetujemo z veterinarjem (op. velja za odrasle živali, pri mladičih čas vsaj razpolovimo).

PRIPRAVLJENA HRANA ZA MAČKE
-      konzervirana hrana (sestavine: meso, ribe, želatina, maščoba, voda, vitamini in žito)
-      suha hrana (briketirana hrana; Navadno služi kot sestavni del dnevnih obrokov. Mački ne sme zmanjkati sveže vode.)
-      polsuha hrana
-      mačji “žvečilni gumi” (prožne ploščice za utrjevanje dlesni in zobovja)
-      mačji bonboni (posladek, več okusov)
Op. Po nekaterih podatkih oz. prepričanjih naj bi briketirano hrano uporabljali le občasno, ker naj bi povzročala težke okvare ledvic (kamni, nefroze).
Op. Izbiramo hrano priznanih proizvajalcev!

[yo]

RIBE IN RAKI
Mačke imajo zelo rade ribe in rake. Če imajo priložnost, si jih kar same ulovijo. Seveda mora biti tudi ta hrana sveža in nepokvarjena. Sicer je zelo nevarna za mačko. Rečne ribe naj bodo kuhane, ker lahko mačke, če jih zaužijejo surove, dobe ribjo trakuljo.

KUHANE RIBE
Meso osliča, trske, vahnje in drugih belih rib je primerno za mačke, ki se slabo počutijo ali nimajo teka. Ribe nikoli ne smejo biti surove, temveč jih moramo blago popeči ali skuhati. Iz kuhane ribe je bolje odstraniti kosti, ker se lahko ostra in močna ribja koščica zatakne v prebavilih.
KONZERVIRANE RIBE
Obroki s sardinami, skušami in slaniki iz konzerve so zelo hranljivi.
S konzervo tunine ali lososa lahko na hitro nasitimo našo mačko. Prej odstranimo kosti.

JAJCA
Jajca dajemo mačkam samo občasno. Posebno priporočljiva so za breje mačke, doječe samice in mladiče. Stepena damo v mleko ali pa v trdo kuhana narežemo na manjše koščke. Nalahno vmešano jajce je izvrsten lahek obrok.
Op. Nikoli ne dajemo surovega beljaka.

OVSENI KOSMIČI
Kosmiči, pripravljeni s toplim mlekom so priljubljena jed odraščajočih mladičev. Ne smemo jih sladkati.

OSTANKI JEDI
Ostankov hrane, ki so navadno mešanica mastnih koščkov mesa, hrustancev, kosti in sesedene maščobe, krompirja ter zelenjave, raje ne dajajmo mačkam, ker lahko vsebujejo tudi živalskemu organizmu škodljive začimbe.
Tisti, ki jim je žal zavreči ostanke, naj si raje omislijo kokoši.

KOSTI
Pri glodanju kosti mačke niso preveč spretne. Večje kose površno oglodajo in pustijo. Rade imajo prav tiste, ki jim lahko škodujejo, na primer piščančje. Velike goveje in telečje kosti so nenevarne, ker se ne cepijo v osti, tudi če jih mačka pregrizne. Nenevarne so še vratne in prsne ovčje kosti, kosti nog parkljarjev in kurji vratovi. Nožnih kosti mačke ne cenijo preveč.

ZELENJAVA
Zelenjavo, ki je vir vitaminov, dajemo mačkam v majhnih količinah, nikoli kot samostojen obrok. Kot dodatek k mesni hrani je primerna zelenjava kuhan in neslan stročji fižol, beluši, čebula, por, grah, korenje. Surovo lahko dodajamo nastrgano korenje, cvetačo, paradižnik, zeleno, peteršilj, endivijo, drobnjak, špinačo in zeleno solato. Mačkam ne dajemo začinjene ali mastne zelenjave.
Za odrasle mačke je priporočljivo, da jim vsakih štirinajst dni primešamo v hrano strok strtega česa, le-ta namreč preprečuje glistavost.
Op. Glistavost kljub dodajanju česna preprečujemo in odpravljamo s sredstvi za odpravljanje notranjih zajedalcev (npr. Pratel), ki jih mački dajemo na 3-4 mesece.

SADJE
Nekatere mačke imajo rade sadje, zlasti grozdje, pomaranče in jagode.

VODA
Mačka dobi večino tekočine, ki jo potrebuje, iz zaužite hrane. Pogosto je videti, da le malo pije, kljub temu pa moramo poskrbeti, da bo imela ves čas na voljo dovolj sveže vode. Kadar ji dajemo suho ali napol suho hrano, ji moramo zagotoviti še več vode, saj tovrstni obroki vsebujejo zelo malo vlage. Zato je priporočljivo, da ne pretiravamo z obroki suhe hrane.

MLEKO
Mleko, ki sicer vsebuje številne hranljive snovi, ni nujno za zdravo mačjo prehrano (op. velja za mačke po dopolnjenem 6. mesecu starosti). Kravje mleko  lahko nadomestimo z napitki, ki vsebujejo manj laktoze.
Nekatere mačke ne morejo prebaviti mleka. Mački s pogostimi prebavnimi motnjami ne dajajmo kravjega mleka, saj je morda prav to vzrok za njene težave.
(op. Težave s prebavljanjem mleka nikar ne rešujte z redčenjem mleka z vodo – takšno mleko povzroča diarejo in ga priporočamo pri zaprtju).

Vir:
Popolna nega in vzgoja mačke, Andrew Edney, dr. vet. med.
Naše mačke, Leskovic, Slavec

[yo]

NAJBOLJ NEVARNE NALEZLJIVE BOLEZNI PRI MAČKAH

MAČJA KUGA
Je zelo nalezljiva virusna bolezen, napada pa mačke vseh starosti, zlasti dovzetne pa so mlade muce do starosti dveh let. Bolna muca začne zavračati hrano, je preveč mirna, temu sledi driska in bruhanje, nazadnje pa tudi kolaps in smrt. Do 80% tako bolnih živali pogine.

MAČJI NAHOD
Napada zgornji del mačjih dihal. Povzročitelja te bolezni sta dva virusa: (calicii in herpes virus) in klamidija. Zbole lahko mačke vseh starostnih obdobij, zlasti pa so zanje občutljive mlade živali. Bolna žival smrka, kiha, ima vnete oči, je preveč mirna, zavrača hrano, pogosto ima vročino. Pri mačjem nahodu so možne tudi razjede po dlesnih in jeziku. Taka žival se močno slini. Žival, ki se sicer pozdravi, lahko dolgo ostane klicenosec in lahko dolgo okužuje druge mačke.

MAČJA LEVKEMIJA (LEVKOZA)
Je virusna bolezen, ki slabi obrambne mehanizme mačk. Prenaša se predvsem med mačkami, ki živijo skupaj, lahko pa se od matere okužijo še nerojeni mladiči ali pa stari nekaj dni s pitjem mleka. Od okužbe do bolezenskih znakov lahko minejo tudi tri leta. Bolna žival je apatična, nima pravega teka, pogosto je slabokrvna. Zaradi oslabele telesne obrambe je zelo občutljiva za številne druge bolezni. Pogosto zboli za rakom. Bolezen ni ozdravljiva.

FAIDS
Je virusna bolezen, povzroča virus (soroden virusu humanega AIDS-a) ki slabi imunski sistem. Bolezen ni ozdravljiva in tudi ni cepiva proti tej bolezni. Prenaša se s slino, z ugrizi, s pretepanji… Virus se nahaja v krvi in slini. Nekastrirani mačkoni so procentualno bolj zastopani. Edina delna preventiva je, da se mačke sterilizirajo in kastrirajo in s tem preprečimo širjenje tega virusa.

STEKLINA
Je virusna bolezen, nevarna za vse živali in tudi za človeka. Podrobneje je opisana pri nalezljivih boleznih psov. Vsekakor je proti steklini priporočljivo cepiti vsako mačko, ki hodi iz hiše ali stanovanja.

PROGRAM CEPLJENJA ZA MAČKO
Pravilno negovana in hranjena mačka je proti boleznim kar odporna. Le pred številnimi nalezljivimi virusnimi boleznimi je brez zaščitnega cepljenja nemočna. Pri teh ji tudi pregovor, da ima mačka sedem življenj, ne pomaga. Cepljenje je vsekakor potrebno: zdravo mlado muco cepimo že, ko je stara 7 do 8 tednov, in nato z rednim letnim cepljenjem ohranjamo njeno življenjsko zaščito.
Cepi se lahko le mladiča, ki je popolnoma zdrav in brez zajedalcev. Veterinar ga bo pred cepljenjem pregledal in vam svetoval najprimernejše zdravilo proti notranjim in zunanjim zajedalcem. Povedal vam bo tudi, kako z njim ravnati prve dni po cepljenju, da bo odpornost čim zanesljivejša.
Dobro je vedeti, da nobena zaščita ni popolna, saj nekatere živali niti po pravilnem cepljenju niso odporne.K sreči se to zgodi zelo redko, zato naj ves ne skrbi preveč. Če ste zdravje svoje mucke zaupali veterinarju, ste zanjo naredili največ, kar lahko.

Vir: http://www.klinika-prva-k.si/nasveti/macke.slo.3.htm

[yo]

ZIVLJENJSKA DOBA HISNIH MUC

Povprecna zivljenjska doba domace macke je okrog 15 let. Veckrat najdemo posamezne primerke, ki presezejo to starost, toda le redke macke dosezejo zrelo starost 20-ih let.

Rekord je postavila lisasta macka imenovana Puss, ki je docakala 36 let in en dan; in po nezanesljivih trditvah naj bi neka macka zivela celo 43 let!

Ni lahko primerjati katerokoli doloceno obdobje macjega zivljenja z ustreznim obdobjem pri cloveku. Splosna praksa, da macjo starost pomnozis z dolocenim stevilom (pogosto je to 7), ces da to ustreza cloveski - ni zadovoljiva. Najnatancnejsa primerjava starosti bi bila taka:

macka                    clovek
1 leto                     16 let
2 leti                      24 let
3 leta                     28 let
4 leta                     32 let
8 let                       48 let
12 let                     64 let
15 let                     76 let
20 let                     96 let


Mit devetih zivljenj

Pogosto pravijo, da ima macka devet zivljenj; to je v resnici nemogoce, je pa res po smislu. Se macka bolj trdovratno oklepa zivljenja kot druge zivali? Ta rek je brzcas nastal zato, ker so ljudje opazili, kako macki uspe prenesti vsakovrstne nesrece, ponizanja in strese in se iz njih izvlece z nasmeskom. Devet je bila vedno ena od misticnih stevilk in mogoce se je ta mit razvil zaradi sijaja skrivnosti in carovnije, ki je macke od nekdaj ovijal. V primerjavi s psi macke gotovo bolj cudezno premagujejo zivljenjske tezave, vendar jih najbrz bolj zaradi svojega refleksa izravnanja in dobrega cuta za ravnotezje kot zaradi kakrsnih koli nadnaravnih sposobnosti.

[yo]

Probleme imam s prehrano, ker nimam pojma kaj izbrati med vso ponudbo (pri psih imam že vse naštudirano). S čim vi hranite svoje muce, z briketi, konzervami (na katero znamko prisegajo vaše muce), sami pripravljate hrano (kakšno?)... V glavnem kakšen info o prehranjevanju male muce bi mi zelo prav prišel.

Hoj, pri meni so macke vedno jedle vse, t.j. svezo hrano, obcasno pa brikete (Technical, Hill's, Nutro, RoyalCanin) in zelo redko konzerve (Inci kupim 2x mesecno ta malo konzervo Whiskas-a, ker ga obozuje - ocitno jedla pri prejsnjih lastnikih - drugih konzerv niti ne povoha).

Inca je kuhano ali surovo govedino, zelo rada ima mleto goveje meso (to dajem surovo).
Rada ima piscanca, tudi koze (ima rajsi popecene ali kuhane kot surove).
Je vso drobovino (jetra, vranica le obcasno, srcek, ledvicka, pljucka, vampe...).
Od svinine dajem samo drobovino, najveckrat kuhano.
Rada ima tudi tunino ali sardele (iz konzerve).
Jajc ne mara.
Obožuje joto oz. bi se prodala zanjo, pa ceprav je jota pri meni brezmesna (rajsi jo ima z repo kot z zeljem), fizol pusti.
Rada ima paradiznik in drobnjak.
Obcasno pije mleko.

Muca bo najbrž ostala kar pri nas, zato me zanima še to. Če je mačka v stanovanju, a jo je treba (oz. ali jo je priporočljivo) cepit proti steklini in ostalim mačjim boleznim? A lahko psica od zunaj prinese kakšno bolezen?

Proti nalezljivim boleznim je dobro cepiti, kajti klice lahko prinesemo na cevljih... Ce bo macka kdaj prestopila mejo ali sla v hotel, bo potrebovala tudi cepljenje proti steklini.

Muco bom sterilizirala. Kdaj je najbolj priporočljivo opravit ta poseg pri mačkah in kako je s šivi. A muce tudi dobijo ovratnik kot psi, da si ne pogrizejo šivov?

Za primeren cas se posvetuj z veterinarjem in ja, dobijo ovratnik, sivi se razgradijo sami.

Zanima me še koliko časa so lahko muce same doma. Ko gremo kam Terry vedno vzamemo s seboj, a bo muci ful dolgčas ta čas, al jo ne bo sekiralo preveč, če bo sama doma?

Muce lazje pocakajo doma (ogromno casa namrec prespijo, tudi do 16 ur), vendar ce greste za dalj kot 24 ur poskrbite, da jo pride vmes kdo obiskat. Pa pustite ji kaksne igracke, miske, zogice, obvezno dovolj sveze vode).

Lp, Yo

[nadja]

Barbka, tudi mi imamo pri babici muce in kot ze nekaj let nazaj male mucke. Sicer imamo letos srečo in imamo 3 muce ze rezervirane 1 pa je se na voljo.
Ravno zato, ker se moja babi tezko odloci za sterilizacijo (ceprav to meni ni jasno) imamo 6 muck, no zdaj jih imamo 10 .
Pri tvoji teti je drugace, ker ima sama sterilizirani muci. Hmmm, mogoce prosi Tanjo, ce lahko da oglas v Novice, se mi zdi da je tisto kar uspesno. Najlazje je ce ima tvoja teta sosede ali znance, ki bi vzeli kaksno muco