Jack v novem domu

[čarka]

Jaz mislim, da je zdaj rutino prekinila bolezen v hiši in to kar dvojna  in zato tudi daljša prisotnost "naše one & only" doma  . In odvisnikoma od mame mora spet klikniti v glavi, da nista za vedno zapuščena 

Mene ta šum tudi spominja na zvočno meglo in ni hudič, da ga psi, ki toliko bolje slišijo, ne zaznavajo podobno 

[čarka]

Danes je bilo 5.30 minut tišine   in potem 1h dretja malega pez**ta  . Jack je štrajkal danes 

[eva84]

Kako ste kaj družinica? Joj jaz tako navijam za vas, da vam rata stvari zrihtat. Če ne bi bila na drugem koncu Slovenije, bi se še za kako varstvo ponujala ... A petarde in to vam kaj težave delajo? Na našem koncu se kar pozna, da je več ljudi doma, po bloku se skoz nekaj dogaja in "veselje" s pokanjem se je tudi že začelo . Ravno zadnjič sem videla vrsto pred štantom z raketami in so res sami mulčki čakali, tam 8-9 let stari. Eni se še spomnimo vsaj zvokov izpred 20 let in nam je vse to manj v užitek.

[jackinmi]

Aja, pa še naša dva junaka v novih modno karirastih rutkah 

[SunnyDay]

Lepotca, jaz pa vašim 4-nožnim želim, da vidva v novem letu (čimprej!) odrasteta v prava moža, ki se ne cmerita, ko ostaneta sama doma . Vse ostalo imata v izobilju in naj vama bo še naprej tako fino . Pa vsem vajinim seveda tudi!

[mamaF]

Eno krasno, umirjeno in tiiiiiiiiiiho novo leto vam vsem želimo Kraševci  

[jackinmi]

Dobro jutro!

Hvala vsem za čestitke in lepe želje .
Zaenkrat vas moja dva nista še uslišala in na veliko razgrajata . Sploh mala surikata. Ni vsak dan enako, je pa vedno nekaj in predvsem ni predvidljivo. Lahko lajata 15 minut v 7ih urah ali dve uri v štirih urah. Ob tem Oto še vedno uničuje ... med drugim je pred par dnevi skušal zakopati svojo kost iz kože v naš usnjen kavč  ..., da ne govorimo o sicer pasjih blazinah za udobnejše ležanje, ki smo jima pred kratkim spet dodelili, češ, saj zdaj sta pa že prerasla tisto fazo in lahko ležita na čem udobnejšem od stare brisače ... Pa smo se vrnili domov v "zasneženo pokrajino" scufanih koščkov polnila vsepovsod.
Glede na to, da laja(ta)  itak, sem ju en dan za krajši čas samote  oba zaprla v boksa. Oto je tulil 5 min/50, Jack pa mu je pomagal. Pri tem moram reči, da je Jack prenesel boks brez nervoze, brez poskusov bega in ni prvi zalajal ali zacvilil. Je pa res, da se svojih priboljškov ni pritaknil dokler se nisem vrnila. To pomeni, da je naš ciganček prerasel fazo panike pred boksom in zato sem nanj ponosna . Še vedno pa ne bi prakticirala boksa zanj za daljše samote.

Mineva leto in pol od kar sem nazadnje šla iz hiše brez strahu, da bo Jack ali oba razgrajala, tulila, uničevala .... od kar sem šla nazadnje iz hiše brez pospravljanja, zalaganja kavča, premikanja pohištva ...od kar sem nazadnje šla v službo brez strahu, da me bo pričakalo razdejanje ali razjarjen sosed,  od kar sem šla zvečer ven, brez varuške za psa ... in moram priznati, da mi zmanjkuje energije, potrpljenja in idej.
Očitno smo ljudje, ki s psi ne znamo delati. Pri vseh nasvetih, prebranih člankih, knjigah, pasji šoli, strokovnih posvetih, veterinarskih nasvetih ... očitno sem nesposobna, ker mi ne uspe. 
Razmišljam o tem, da se predam in nikoli več ne rinem v te vode. Bom imela dva psa na vesti celo življenje, onadva, pa me bosta pozabila v par mesecih.