Dobro jutro!
Najprej hvala riry za fotoreportažo
!!! Res je bilo fajn! Lexi je poskrbela, da sta se naši dve pasji riti dobro zlaufali
. Oto ni bil deležen take pozornosti kot bi si želel, ker pač ima še jajčka in je za Lexi bistveno preveč vsiljiv ... bo pa kmalu bolje
. Po lepem sprehodu smo čisto na koncu vsi skupaj zabredli v blato
, tako da je bilo pred čajčkom pri nas vseh 12 tačk najprej deležnih tuširanja in potem smo še malo počvekali in se spoznavali
. To je sicer zgledalo tako, da smo na eni strani jaz in riry,na drugi pa moj in njen na veliko klepetali, pesi pa so od utrujenosti omagali in drnjohali zraven.
Taka pasja druženja so mi zelo všeč in se že veselim ponovitve!
No, včeraj pa je mali pez** ,kot ga imenujeva s Čarko, poskrbel, da imam nekaj sivih las več na glavi
:
Pred kosilom gresta psa v dnevno in nekako vesta, da ni šans prekoračiti zračne linije jedilnice
. Tako je to pri nas in ko se pripravlja mizo se oba že umakneta v dnevno. Zadnje dni, ko sije sonček veliko poležavata tudi na balkonu oziroma kjer sonček greje parket in teh kotičkov je po stanovanju kar nekaj. Tako smo družinica v miru pojedli kosilo in potem seveda pospravili z mize, malo počvekali ... ko je prišel trenutek popoldanskega sprehoda s psi. Ko sem že obuta stala na hodniku s povodcema v rokah, kličem psa in pride samo Jack.
To se še nikoli ni zgodilo a sem še vseeno pomislila, da se mali pač nekje sonči. Pregledam celo stanovanje po dolgem in počez in njega ni.
V trenutku pomislim kdaj sem ga nazadnje videla in ugotovim, da je to bilo več kot pol ure nazaj, pred kosilom, ko je moj prišel domov in so se nazadnje odprla vhodna vrata...
Z Jackom letiva ven in kmalu srečava otroka z bloka, ki nama pove, da ga je videl tu nekje okrog bloka. Ni minilo par minut in že sem zagledala malo srnico, kako je skakljala po travniku med bloki. Od daleč naju je videl in ko sem ga poklicala, je takoj pridirjal k nama in dobil priboljšek. Takrat sem spet zadihala normalno.
Malo ščene je torej očitno izkoristilo trenutek nepazljivosti mojega in hormončki so mu prišepnili, da bo treba malo na potep.... Ko smo se potem vsi trije šli končno sprehodit pa srečamo otroke, ki so takoj pritekli k ograji šole in mi povedali, da je Oto prišel prej sam v šolo in da se je igral z njimi.
Oba naša psa hodita namreč redno po taveliko šefico v šolo in poznata že večino učiteljic in otrok iz podaljšanega bivanja ...
Konec dober, vse dobro.