Nike se zahvaljuje in pravi, da je to samoumevno, če imaš
pedigre.Kako sem ugotovila, da je Maxi pesDa vam povem zgodbico. Ker smeh je pol zdravja, a ne?
Maxi je eno mirno, nežno, potrpežljivo bitje, za katerega sem mislila, da je v bistvu muca, ki hodi ven lulat in kakat.
Samo se je izkazalo, da ni.
Začelo se je na enem od
popivanj, kjer so izkušeni
pasji stro
nkovnjaki v podobah NoJinx, Xene, S in M itd. ugotovili, da rabi Maxi več socializacije (beri več obiskov gostiln in drugih novih krajev).
Torej naj poleg pohajanja po travnikih in njivah začneva zahajat še na malo bolj kultivirane kraje. Samo niso rekli, da greva lahko kar direkt v Cankarjev dom.
Naš domači lokal malo belo že obvlada. Jaz na enem stolu, on na moji jopci na drugem stolu in uživava. On spi, briga ga za druge goste. Če so na štirih nogah, sicer dvigne uhe, ampak mu ne pride na misel, da bi se oglasil ali da bi hotel na tla. Zato pravi šefica lokala, da je on njena najbolj zadovoljna stranka. Torej to smo odkljukali in sva šla na tak taprav obisk na dom.
Tam ni bil tako zelo miren, na začetku je bil zelo nemiren in se je tresel ko šiba na vodi. Pa sem pogruntala, da če ga imam enostavno v naročju ali pa se usedem z njim na tla, da mu potegne, da sva na obisku in bova šla potem domov. Po prvih 20 min se je umiril in se je celo igral z lastnikom, je pa res, da me je imel ves čas na oku. In jaz njega. Tam imajo dve leti starega otročka, ki ga je Maxi totalno ignoriral, lastniki pa so seveda preverjena roba z moje strani in otroka učijo, da se živali pusti pri miru, se vanje ne rine, skratka, da so živa bitja, do katerih se obnašaš spoštljivo. Itak si težko zamislim sebe, da bi pri mojih letih in izkušnjah sploh šla v hišo ljudem, ki to niso. Ampak to je druga zgodba.
Tale se nadaljuje tako, da sva z Maxijem uspešno osvojila še nekaj lokalov in še en obisk in zaključek je, da so Maxiju lokali bolj všeč kot drugi domovi.
Potem pa pride to, kar eni čakajo in se že smejijo, a ne Queenie??!
Ja, šla sva h Queenie na obisk. Kadar gre Maxi z mano na obisk, ga vedno nesem. Mene ne moti, da se umaže, saj imamo hvalabogu še tekočo vodo doma, ampak ni glih po bontonu, da uletiš k nekomu z blatnim psom, al kako? Nike Maxija vedno skuša umiti, ko pride s sprehoda, torej že ni najbolj čist, ko pride z mokre trave. Da dežja te dni ne omenjam.
Na obisku se je Maxi izkazal v vsej svoji pridnosti, ni se nič tresel, torej sva napredovala. Ali pa se je samo tako zelo dobro počutil pri njih, tega pa še ne vem. Seveda, ker je majhen in luškan, je dobil priboljške. Pa sploh ni bila sobota. Mogoče je pa deloval lačen?
Nakar mu je Queenie dala suho svinjsko nogico. In to malo belo je skontalo, da tega ne bo mogel pojesti, in je odnesel zadevo na vrt. In ga midve gledava. Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gre mali v kot vrta, tja, kjer je bila taka fina rahla črna zemljica.
Se začne Queenie režat: Iii, lej k bo zakopal!
Jaz jo gledam: Aja? Kaj bo zakopal?
Pravi ona: ja kostko ne!
In gledava dalje, kako malo belo stoji na vseh štirih in z glavo rine naprej in nazaj.
Torej: ONA je gledala, kako zakopava, JAZ sem pa čakala, da bo začel kopat!!!!!!
Mine nekaj časa.
Pravi Queenie: kok je luškan, lej kako koplje.
Pravim jaz: saj ne koplje, s smrčkom nekaj rine.
Ja, pravi ona, saj S smrčkom koplje.
S smrčkom? A ne s tacami??
Neeeee, reče Queenie, saj ni maček! On je pes in zakoplje s smrčkom!
A veš, sem rekla, da še nikoli nisem pravzaprav videla psa kopat. Slišala sem že, da rečejo NE kopat!, ampak nisem nikoli pogledala, kaj pes dela. Maxi pa tega še nikoli ni naredil, ker je hrano zunaj dobil samo v obliki mini priboljškov v pasji šoli.
In on je to tako resno naredil, ko pravi pes!!!
Od šoka sem prepozno potegnila ven telefon:
posnetek bo, ko najdem navodila za napopatZdaj je jasno: Maxi JE pes!
Sem bila tok ponosna, ko mati, kadar ji dete shodi.
Naslednji dan sem slišala, da pes zakoplje s smrčkom, odkoplje pa s tacami. Svašta!
ponosna lastnica malega belega psa, ki koplje
Jana. Vse pravice pridržane.
