Nike je doma

[mamaF]

Mačja, zadihaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj!
Gre za glivično okužbo, nič smrtno nevarnega no! Vprašaj Vzrediteljico, te bo takoj pomirila
KUkr glivice na nogah, če se greš kopat v Tivoli ali kaj takega, no. Nič smrtnega

Jutri bo pa že klobasa, a ne Maxi! Me veseli, da gre sračkanje na boljše

[čarka]

A mora prav v stik z misko priti?
Sej ne, da bi me strasila.....aaaaaaaaaaaaaa!!!

Iskreno povedano, ne vem, če mora priti v direkten stik z miško, se pa kaže kot sveža rdečina z brezdlačnimi mesti nad smrčkom.  Zdravijo pa menda z antimikotikom, mažejo s kremo. Seveda so dali tudi na gojišče za mikrosporijo, ampak Woodova lučka je bila negativna.

[No Jinx]

Ok, diham.
Ampak danes je zgodnje jutro začel človeški mladič z drisko in bruhanjem, pa ni jedla mačje konzerve, res ne  .
Takle mamo.
Mačji terapevti so že na delu. 

Ja, ja, ni jedla macje konzerve ... Vceraj si morala vse zivali in otroke nafutrat, ker je bila sobota, in si se pri tem stevilu lacnih ust ziher zmotla in cloveskim mladicem servirala macje konzerve, mackom pa njune snicle. 

Naj bo cloveski mladic hitro, hitro spet brez driske in bruhanja!

[Mačja]

Ko ti v zaprtem stanovanju izgine maček

Delo v kuhinji je tako fino početje, kar naprej nekaj delaš in nikoli ne prideš do konca. Vsaj pri nas. Ko ravno vse pomiješ, se pojavi nov umazan krožnik, kozarec itd.
Zadnjič pospravljam posodo in moja Nike seveda mora biti zraven, ker brez nje ne morem zložit piskrov v omaro.  Se zmeniva, kaj gre kam, mačja madam so zadovoljni in lahko nadaljujem s štedilnikom, koritom in ostalimi kuhinjskimi užitki.
Čez nekaj časa slišim en mili »miiiiiijaaaau«. Prva misel je bila, da sem koga pomotoma zaprla na balkon. Odprem vrata, nikjer nikogar. Hm. Delam dalje in čez nekaj časa spet »miiiiijaaau«.

Se odločim in grem preštet repe in tace. Eden manjka. Kje pa je Nike?? Je ni. Grem spet na balkon, gledam mrežo, preverim njene standardne kotičke, polico, posteljo, kavč, regal, omaro s perilom. Nike ni. Ampak spet slišim »miiijaaaau«. Pa kje je?

Rahlo znervirana še enkrat obhodim vse prostore in zdaj mi že sledita tudi Maxi in Mucko. Očitno sta zaznala, da me nekaj muči. Maxi me samo gleda in maha z repom, Mucko se požrtvovalno pridruži iskanju. Povzpne se na omaro s perilom, kjer oba rada spita. Preverim še enkrat, ampak omara je prazna.
»Miiiijaaaau«!
Spreleti me spomin na nočne more nekaterih, ki jim je Smetka po predalih sredi noči iskala pse in začnem sistematično pregledovati vse možne omare, vključno s pomivalnim strojem, kamor Nike sicer nikoli (še) ni šla, ampak moje lubice ni nikjer, slišim mijavkanje in počasi se v meni že razrašča strah. Pa kam je šla? Čez balkon preverjeno ne more, okna so vsa zaprta, vhodna vrata so zaprta, nihče ni hodil ne ven ne not. Kako to, da je ne najdem??!! 
Mucko in Maxi me gledata, hodita za mano in raje ne vem, kaj si mislita.

Končno odprem omarico z lonci in......in noter v piskru čepi Nike in reče:« Koooončno si me našla! A veš, da teh vrat ne morem sama odpret?!«  Stisnem svojo lubico in potem gre, se vrže na posteljo, moli vse štiri od sebe, češ:«Fajn sem te na foro vrgla, ane??«.  Jaka fora. Kaj si le mislila najti v omari s piskri??!!
 

[No Jinx]

  Jaka fora. Kaj si le mislila najti v omari s piskri??!!
 

Ja slabo pomit pisker vendar, ker je do sobote se daaaaaleeeeeec in ona je tako laaaaacnaaaaa! 

Vesela bodi, da se vsaj oglasa. Ce Samota po pomoti kam zaprem, potem tega ne ugotovim do nadaljnega, ker on cisto tiho caka, da ga bo kdo slucajno nasel. Kaj naj recem, obvlada skrivalnice, ni kaj. 

[kocka]

Dej, pri nas imamo v zadnjem času dva dr. driskologije. Kar se pa tiče tiste okužene zemlje in miši. To je imela naša Mica na smrčku. Mal smo jo z zoonitonom in jodom mazali (no, men se zdi, da je bil Zooniton), pa je izginlio en dva tri. Predvsem pa sem bila neskončno hvaležna unemu tam gor, da ni bila mikrosporija. Dovolj je pa stik z okuženo zemljo, ni treba, da miš direktno z gobcem dreza. Gre pa za neko glivično zadevo.

[Mačja]

To sploh ni fer. Mislila sem, da delam psu uslugo, ker dobro dene tako meni kot njemu letat po travniku in makadamski poti. Veliko bolj lušno je kot po asfaltu. Če bom zdaj na vsakem koraku gruntala, kaj vse mu lahko škodi, potem ne vem no... bom žalostna in ne bom prav nič uživala.
Pa ravno mi je v kri prišlo, da si sploh čez vikend dava duška in greva večkrat za dalj časa malo ven. Na hipodrom spet ne moreva, ker so tam konji, za Savo in v gozdu so klopi, na betonu pa to ni to...
Saj sem res enkrat rekla, da bo Maxi salonski pes, ampak ni, ker tudi jaz nisem. Ko ga vidiš, kako skaklja kot srnica po travi, se moraš nasmejat  in potem se valja po travi in prileti k meni s plapolajočimi ušesi in se mu kar smeje  . In kadar sva sama, leta okrog mene in mene vabi k igri, kuža moj mali. 
Zdaj se greva slalom med nogami oziroma osmico in se kar zaletava, ker nama še ne gre dobro od rok in nog.

Mislim, da bomo kar živeli naprej kljub morebitnim tveganjem.

[aleksandrak]

Vem, da so glede cepljenja mnenja deljena, jaz se npr. se nikoli nisem dala cepit proti gripi, ceprav nas ucitelje ful pumpajo, da je muss in sem zdrava kot riba... ampak nasi psi so pa v paketu cepljeni proti leptospirozi... A drugi tega ne delate?