O malem belem in njegovi nespametni mamiMali beli čupavi je včeraj naredil lužico na parketu. Glede na velikost lužice bi rekla, da je bolj markiral na isto mesto kot že enkrat prej. Sicer sem pomila s kisom, pa vseeno. Dokler ga pri tem ne zalotim, itak nimam kaj.
Za nagrado je pametna mati naumila, da bodo vsi trije dobili vsak svoje brikete, pomešane z malo piščanje konzervice. Najprej sem mislila, da je govedina, ampak sem jo danes izbrskala iz smeti (ja!) in ugotovila, da piše gor Huhn. Ideja je bila dobronamerna, ampak pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni!!!
. Pa vedela sem, da za malega belega ni dobro, da je kaj drugega kot brikete in sem kljub temu to naredila. In pazi zdaj, dragi bralec: mačka NISTA hotela jest, sta samo polizala! Pa se mi ni prižgala lučka v glavi
.
Zadnji večerni sprehod je malo moje belo začinilo s konkretno klobaso in je bila mama vesela, kot je pač vsaka mama vesela lepega kupčka svojega sončka.
Vsaka normalna mama, recimo.
Zjutraj me je spet pričakala lužica
. Hm. Preden sem uspela naštudirat, zakaj, je sledila driska. Pa še. In še.
Mama je morala v službo in je imela doma opazovalko na dolžnosti. Opazovalka je rekla, da mamino malo belo samo leži. In driska.
V histerijo pahnjena mama se je takoj naročila na VF
. Potem se mi je aktivirala ena zadnjih sivih celic in sem poklicala svojo vzrediteljico (hvalabogu zanjo
), ki mi je prihranila nekaj evrčkov in nekaj živcev in sem se odločila počakati do jutri.
Seveda je morala še vedno stresirana mama prej iz službe, da vidi svoje malo belo čupavo. Ki je tačas mami serviralo drisko po celem balkonu
. Še dobro, da je prejšnji teden mama po taistem balkonu položila ganc nove vinilne plošče, ki so neobčutljive za vse živo in se z lahkoto čistijo. Kakor tudi razkužijo.
Potem je mama za kazen morala umit še mačke, ki so si preveč od blizu ogledovali remek delo svojega belega brata.
Zdaj se je driska umirila, malo belo sicer noče jesti, se pa že bistveno bolje počuti, mama pa ima u nulo okisano stanovanje in lahko je s tal.
.
Zdaj je VELIKA verjetnost, da si bo mama zapomnila, da malo belo mamino ne sme jesti konzervic. In da tudi nima nič od tega, razen driske in slabega počutja.
Basicly bi lahko vedela: ena pri nas ne sme preveč ogljikovih hidratov naenkrat, ena ne sme pšenice, mački ne smejo jest vsega, zakaj potem ne bi tudi pes imel občutljivosti na hrano??
Na sprehodu sva srečala strica, ki je malega belega počohal in rekel, joj, same kosti so te, a ti ne dajo nič jesti?? In mama je bila čisto tiho in je potlačila kepo v želodcu.
Spotoma sem ugotovila, da moji človeški mladiči tudi radi jejo piščančji file kuhan v nesoljeni vodi.
Za prihodnjič pa:
Ko ti v zaprtem stanovanju izgine maček...
Jana. Vse pravice pridržane.
