Zakaj je dobro uporabljati telefonNašega malega čupavega sem česala..in česala. Vseeno sem imela občutek, da to ni čisto tako, kot bi moralo biti in sem se odločila, da greva k frizerju. Mimogrede, pri pasjem frizerju si veliko prej na vrsti, kot pri človeškem, ali pa moram jaz razmisliti o menjavi.
Frizersko profesionalno oko je sicer skušalo slediti mojim željam, da se ga ostriže le toliko, da dobi obliko, žal pa je imel po telesu na večih mestih drobne vozle, zaradi katerih je morala zapeti mašinca in ga je postrigla precej na kratko. Glavi in tačkam ter repu je bilo prizanešeno in tam ga je le postrigla s škarjami. Spraševala sem jo, če ga bo zdaj kaj zeblo in je rekla, da neeee. Razložila je tudi o dlaki in zraku noter in kako se segreva in hladi.
Tako sva v soboto prišla v šolo z novo frizuro in tršica je takoj vprašala, če imamo sabo kaj za obleči.
. Neee, saj ga ne zebe. In je ostal dvom nekje v eni sivi celici: kaj pa, če ga?
Proti koncu ure se je res malo potresel in seveda ga je bilo treba vzet v naročje in pockrljat, da se revček booogi pogreje, ker verjetno ga pa res zebe, ker ni prav veliko skakal okoli.
V razredu se sedi in posluša, se ne nori okrog (razen, če si hiperaktiven in to lahko dokažeš).
Popoldne in zvečer smo se crkljali pred tv (slika sledi) in mi ni prišlo na misel, da bi ga zeblo. Tudi danes zjutraj ne. Po kosilu (našem) ga pripelje tamala nazaj, pridem na hodnik in :"ooo, Maxi, a si lulal, kakal, priden kuža!"
Maxi ves vesel, se dviguje na zadnje tačke, me gleda
.
Ga popokam v kopalnico, da splakneva tačke in takrat se je spet malo tresel. Hkrati me je oblizoval, pil vodo in skušal nastaviti glavo v položaj za čohanje. Seveda sem rekla, ja boooogi, te zebe, zavila sem ga v deko in sva se stiskala. In glej, ni se več tresel.
Oh, sem bila prepričana, da sem revčka pogrela
.
Popoldan me tri ure ni bilo doma. Zvečer se vrnem, itak priletijo vsi trije kosmati na vrata, počoham kraljico, tigra in nato Malega ne-več-čupavega. Spet on mene oblizuje, skače, nori. In se trese. Jebelacesta.
Vprašam, če se je do zdaj tudi tresel. Ne.
A sta ravno prišla od zunaj? Ne, smo bili ves čas noter, še ni šel na večerno lulanje.
Smrček je hladen in moker.
Takrat pa me je resno zaskrbelo. Sem ga zavila v šal, dala čez puloverček od Me to you medvedka in ga držala v naročju. Zraven iskala po internetu, kaj to pomeni, da se trese, brala znake podhladitve, prvo pomoč pri tem, že pakirala za odhod k vetu. Čeprav ni imel takih znakov, kot je pisalo, ampak ziher je ziher.
Razmišljala, če potegnem ven plenico, ki jih imam še nekaj za pujske za primer slučaja, da bi šel kar na plenico lulat
. Itak se mi ni sanjalo, kako naj mu dopovem, da naj tukaj noter zdaj lula, če pa on to počne zunaj.
Se odločila, da zjutraj ne grem v službo, ampak takoj zjutraj po debel plašček za malo rito.
Končno sem dobila prvo uporabno idejo. Telefon. NoJinx.
Pametna pasja mati povpraša, kaj smo počeli, če se mu je kaj zgodilo (ne, ležal je cel dan v postelji
). Tudi pove, da ga nima kaj zebsti zunaj, dokler ni pri miru in če se gre ven samo lulat in kakat. Šele po končanem pogovoru, ko so mi možgani začeli spet delat, ker me je pomirila, se je meni slika začela sestavljat.
Običajno ko pridem, Maxi prileti, ga pozdravim, on ves navdušen. Itak sledi povsod, opazuje, gleda, valjda je pogruntal, da če me zaskrbi, da se cela posvetim samo njemu.
Potem je danes zvečer kljub vsemu šel ven lulat, prišel nazaj, se nič ni tresel, se pa je prepustil crkljanju v mojem naročju, jaz pa sem ugotovila, da so psi res pametni in res manipulatorji.
Ja, dobro je uporabljati telefon. V nasprotnem primeru bi sredi noči letela na vet urgenco, zato, ker se pes trese od veselja, ko me vidi, pa še nerodno mi ne bi bilo.