Helou!
Spet imamo veliko za povedat
, ker se nam je v teh nekaj tednih vse sorte dogajalo
Sonnyja smo peljali na pregled, ker se njegovo občasno pokašljevanje kar ni in ni nehalo
. Prvi sumi so nas čisto podrli
. Šum na srcu, morda popuščanje srca, morda poškodba grla ali kolaps sapnika ... in napotitev h specialistu
. Vikend pred kardiološkim pregledom se nam je vlekel ko kurja čreva
. Z Mižijem sva se kljub črnim mislim udeležila dvodnevne tekme in prvi dan celo osvojila drugo mesto
. Sonny je tokrat samo navijal in s Kejt posedal po kavarnah
.
Natančen pregled je hvalabogu ovrgel vse omenjene sume
in dobili smo pravo diagnozo: kronični bronhitis. Začeli smo s terapijo s kortizonom, zaenkrat tablete, v nekaj dneh bomo prešli na inhalacije. Učimo se novega trikca – smrček v inhalator
in ob tem pojemo enormne količine priboljškov
. Drugače nimamo nobenih omejitev glede obremenjevanja
, pazljivi pa moramo biti pri kakšnih prehladih ali kužnem kašlju, da se ne razvije pljučnica
.
Po vseh mukah se nam je prilegel kratek dopust v Bohinju
Malo smo namakali tačke
Zalezovali smo skrito divjad
Nikoli ne veš, v katerem grmu tiči zajec
. Zato je dobro, da je lovcev čim več, da vsak opreza v svojo smer
Baba Kojn je kar naprej slikala
In ker je poziranje strahovito naporno
, smo tudi veliko počivali
Potem smo spet malo športali
. Spet dve tekmi v enem vikendu
. Sonny je prestopil v višji kakovostni razred (A2)
in že na prvi tekmi sta s Kejt odlično odtekla težji agility na višjih ovirah
, osvojila tretje mesto
in naredila tudi prvi pogoj za A3
Čist preveč naporno življenje za uboge kuŠke, a ne?