Sonny in Miži – s kavča na kavč

[mamaF]

Evo, takole izgleda fotografirana verzija najprivlačnejšega dela slavne objave

(klik na fotko)

Takole pa skeniran cel članek:

[jackinmi]

Seveda pa posebna pohvala velja Skuiki Super pametno in poučno zapisano, bravo!

Res je! Pa vendar, pri nas smo naredili točno to, ker naj ne bi  ... posvojili psa - mladiča za družbo problematičnemu psu - mladiču in dejstvo je, da se zgodilo to, kar piše in na kar so me nekateri izmed vas opozarjali  ... ampak sem morala it z glavo skozi zid, da sem videla, da boli  . Še dobro, da imam trdo glavo. 
Lahko pa tudi rečem, ko gledam Sonnyja in Mižija, da je imeti pasja prijatelja, ki se imata povrhu še zelo rada, nekaj zelo lepega in posebnega. 

[Samješveš]

Sonny in Miži - superstars!
Krasna foto modela!
Res upam, da honorar pade v vajino skledo!

[riry]

Superstars!

[Mižonny]

mamaF, najlepša hvala za skeno/foto prispevke . Sem hotela to narediti danes dopoldan, pa je bilo že ponoči vse postorjeno .

Sem se pa ob branju Skuikinega članka kar nekajkrat zamislila in ugotovila, da sem imela pri posvojitvi teh dveh mrcin pravzaprav res veliko srečo, ker sta bila že prej tako uigran par. Ko sem se odločala za dva psa naenkrat, se mi ni niti sanjalo, da gre lahko toliko stvari narobe . Saj bi mi verjetno v Horjulu, če bi težila za kombinacijo kakšnih drugih dveh psov, pojasnili, da to ne gre tako zlahka, a kdo ve, če bi jih poslušala .
Tako da ni vse samo v kilometrini, nekaj je odvisno tudi od sreče . (Mačja, jaz sem imela res kar nekaj kilometrine, a sem s Sonnyjem in Mižijem začela šteti od začetka in smo zdaj nekje pri decimetrini )

Jackinmi, tudi jaz sem bila prepričana, da se bo Sonny slej ko prej nalezel česa dobrega od Mižija ... pa še vedno čakam, da bo kaj iz tega . Moraš včasih še malo drugače pogledat na stvari: tudi Jack in Oto se lepo razumeta - to se meni zdi najpomembnejša osnova za delo naprej . In tako kot pravi S in M 2011, ko enkrat zadeve kolikor toliko zalaufajo, je živeti v družbi (vsaj ) dveh kuŠkov neprecenljiva izkušnja .

Pa še enkrat bom ponovila to, kar itak ves čas govorim - si ne predstavljam, kako bi mi šlo vse skupaj od rok brez Xenine šole za azilaše in agilityja pri KD Krim . Si nisem nikoli prej mislila, da je tovrstna socializacija tako pomembna in učinkovita .
(Bajdvej, tršica, hvala, ker nisi v intervjuju rekla kaj v stilu: "Ženska nima pojma, kako je treba s psi, že tretje leto obiskujejo našo šolo, pa se jim nikjer nič ne pozna )


PS
Lynn, ja, članek je napisala Skuiki, pa še cel kup drugih odličnih člankov o živalih . Tole spodaj je povezava na stran, kjer jih lahko prebereš. Toplo priporočam
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,47282.0.html

[Xena]

(Bajdvej, tršica, hvala, ker nisi v intervjuju rekla kaj v stilu: "Ženska nima pojma, kako je treba s psi, že tretje leto obiskujejo našo šolo, pa se jim nikjer nič ne pozna )

Aja? Jaz sem pa mislila, da vam je tolk luštn, da nočte nehat, pa se samo delate, da se "vam nikjer nič ne pozna"....

[Xena]

Tale fishing for compliments mi očitno ni ratal  

Mal heca... drgač pa res je - tolk, kolk ste vi dosegli in se naučili, se zlepa ni noben. Predvsem si pa ob posvojitvi verjetno res nisi predstavljala, kakšen "joy ride" te čaka, a ne?

[Mižonny]

Mal heca... drgač pa res je - tolk, kolk ste vi dosegli in se naučili, se zlepa ni noben. Predvsem si pa ob posvojitvi verjetno res nisi predstavljala, kakšen "joy ride" te čaka, a ne?

No, končno pravi odgovor
Ja, "joy ride" je bil rahlo presenečenje , priznam. Ampak če bi lahko še enkrat izbirala, ne bi nič drugega izbrala

Hehe, bohve, kaj bo meni tršica rekla po treh letih šole? 

Saj vidiš zgoraj - če dovolj dolgo in vztrajno namiguješ, zna marsikaj lepega povedat