Ajša/Mama, vrnjena v nov dom

[Fifi1]

vidva kar hodita v tem vremenu   

jst grem z avtom in vaju počakam pri sosedu za šankom. pol greva pa skup Ajšo nafutrat.
povej kdaj približno naj bom tam - plusminus 10 minut za šankom ni problem   

Hehe, se mi je kar zdelo. Jaz končam zdele ob 16.00, domov pridem nekaj čez 17.00, ob 17.30 se odpravim na pot, in potem sem ob 18.00 ali pa raje ob 18.15 tam. Bo v redu tako?

[Smetka]

Da ne bosta slučajno preveč pogumna!

[rava]

na kakšno podkupnino psi najbolj padajo?
a ma ona kaj prov posebej rada?
kake "dišeče" zadeve? moji mački so fejst ubrisani na ribe.

[Samješveš]

 
Fifiiiiiiiii, ravaaaaaaa !
A sta še živa ?

[rava]

poročilo iz onostranstva:
noben ni preživel. se zgodi. jeb*gasad.
zgodilo se je hitro in humano, ni panike spljoh.

malo se jezi, ampak s pomočjo priboljškov se bo dalo futrat in tancat po njeni zemlji brez problemov.

bo Fifi kaj več povedal o krvavih podrobnostih 

[Fifi1]

Takole je: danes z ravo res nisva imela problemov, ampak me je Polona opozorila, da lahko psica svoje vedenje hitro spremeni. Zavedati se je treba, da je bila psica celo svoje življenje na verigi in znano dejstvo je, da znajo biti taki psi agresivnejši, saj bolj zavzeto branijo svoje ozemlje.

 Zato vas prosim, da ste pri približevanju psici skrajno previdni, ker če slučajno pride do ugriza in psica zaradi tega dobi status nevarnega psa, okolje kjer živi ne bo več primerno zanjo (smo brez 1,8 m visoke ograje, ...) Vemo pa, da se za nevarne pse nov dom zelo težko najde. Pa tudi ne želim, da bi bil kateri od vas poškodovan, res ne.

Psica naju je sicer nadrla, bilo je tudi nekaj renčanja, ampak deluje podkupljiva. Priboljške mi je jedla z roke, pa tudi posušeni vampi so ji zelo teknili. Zato naj ima vsak ki jo bo hranil pri sebi nekaj, kar lahko malica medtem, ko se ji nastavi hrano. Niti slučajno se ji ne približujte s cigareto v roki, ker se jih boji. Najboljše je, če počakate ob cesti izven dosega psice, da si vas ogleda, nato pa se ji z mirnimi koraki približujte z bočno stranjo telesa in ne čelno  (tisti, ki ste hodili v Xenino šolo, ste to gotovo slišali, v glavnem gre za miritveni signal, s katerim psici sporočate, da ji ne želite narediti nič hudega). Pomaga tudi, če se nalahno oblizujete. To sem naredil danes in se mi zdi, da je psica to razumela, saj je za nekaj sekund nehala lajati in kasneje tudi jedla iz roke.

Ne izzivajte tudi s poskusi božanja, najbolje je, da se umaknete takoj, ko končate z nastavljanjem hrane. Mogoče se nas bo s časoma privadila in bo tudi kakšno čohanje mogoče, za enkrat pa naj ostane le pri hranjenju.

Upam, da vas nisem preveč prestrašil, ampak za dobro psice in vas previdnost ni odveč. 

[terant]

Prav vesel sem, da nekaj (licitacije) prispevam, ker drugače pač kot vojak ne znam veliko specialnega s tega področja.
Sem zelo vesel slik, na katerih je viden izdelek in potem okoliščine, ko psica prevzame dom oziroma podpiše prevzemnico. Vse skupaj je zelo lepo.
Na žalost pa ne morem nič reči glede hranjenja (oddaljenost, neopredeljena služba glede časovnice). Bomo pa prispevali.
LP in pohvala vsem sodelujočim !
 
Psički pa 

[Fifi1]

No, zgleda da grem danes do psice sam... Več kot tisoč ogledov, pa samo dve sta se mi javile za hranjenje + ena rezerva..... In pri vseh akcijah in tudi pri tej, pri kateri je potrebno čisto malo pomigati, vidim ene in iste akterje, ki vedno radi sodelujejo in priskočijo na pomoč, tako glede prevozov in donacij, kot tudi ostalih opravil kot so hranjenje in podobno. Hvala, ker se trudite! Razumem tudi, da je mnogo bralcev od psice preveč oddaljenih.  Kje ste pa ostali? 

Ali si res ne morete vzeti tisto uro enkrat na teden? Verjamem, da bi bila slika popolnoma drugačna, če bi vam ponudil za hranjenje psice denar... Stavit grem, da bi se vas kar trlo in v tej temi na forumu bi bilo kar črno od ljudi, željnih lahkega zaslužka. Pa ne gre tako... Kdaj je treba kaj narediti čisto zastonj, iz svoje dobre volje. In plačilo je notranje zadovoljstvo, ki ga občutite, ko opravite dobro delo. S takim plačilom si sicer ne morete ničesar kupiti in tisti, ki se vam niti poskusiti ne da, ne boste žal nikoli občutili, zakaj jaz to tako rad počnem. Samo hvalili boste, ker pač tako naredi večina ljudi in že naslednjo sekundo pozabili na vse skupaj. Kaj pa, če se slučajno zgodi, da se boste nekoč na ketni nemočni, prestrašeni in popolnoma odvisni od dobrote ljudi, ki jim ni mar le za denar zbudili vi? Bi tudi takrat na vse skupaj tako hitro pozabili? Verjetno vam takrat nebi bilo tako vseeno.

Vsi, ki bi radi pomagali, ste lepo vabljeni.