solanje, socializacija ipd

[moonbeam]

Oprosti, ampak s takšnim psom tudi jaz ne bi pustila svojega, da se voha in bi se vaju izognila. To, da nimaš ti vzgojene psice ali pa je ne obvladaš, je tvoj problem in ne problem drugih sprehajalcev in njihovih psov. 

Lepo po vrsti. Dobra šola in nekdo, ki te bo znal usmeriti, ker očitno ti sami ne gre dobro od rok.

Pa še nekaj, če vtipkaš v google "vzgoja psa na domu" mogoče lahko najdeš pomoč, ki jo potrebuješ, glede na to, da bi rada na domu. Zato pa imamo strica googla, da si z njim pomagamo priti do informacij ane. Vprašanje pa je, če si tega res želiš, če morda ne pričakuješ od nas, da ti bomo zaupali skrivno komando, ki bo v sekundi vzgojila tvojega psa. No takšne komande ni.     

[moonbeam]

Želela si individualne ure in dobila nasvet, kako najdeš tiste, ki to nudijo. Kaj boš pa ti s to informacijo, je pa res od tebe odvisno.

Mi je pa res zanimivo brat o tem, kako se vsi izogibajo psov. Mene se nihče ne izogiba, pa nimam najbolj majhnega psa. Bi pa verjela, da se ljudje izogibajio psa, ki kaže znake agresije in ponori, če vidi drugega psa. Tudi jaz se takšnih izogibam, pa nimam majhnega psa.

Ko boš postimala svojega psa, se te ne bodo več bali. Do takrat pa ne pričakuj, da bodo ljudje veseli, ko bodo videli psa, ki si na vsak način skuša sneti halti in tebe, ki ga nikakor ne obvladaš. Halti velikokrat enačijo z nagobčnikom, ne me spraševati zakaj in kje je logika, ampak tako je, zato še to daje vtis, da je pes nevaren.  

Ampak, zanima me predvsem, ce se jo bo dalo socializirat, ce ne bova delali v druzbi psov?

Torej zanima te, če si ne dobiš pomoč od nekoga na dom in če ne boš šla v šolo, če se jo bo dalo socializirati? Glede na to, da to že zdaj počneš in ti ne gre preveč dobro od rok, je verjetno odgovor ne.

 

[moonbeam]

Pri nas je tabu  pobrati kakec, kljub temu, da grejo mimo kante z vreckami za pasje iztrebke, pa jih jaz se vedno pobiram, ceprav tle nihce tega ne pocne. Aja, jaz tudi ne zivim v Ljubljani.

O tem, kako bodo potekale individualne ure bos pa izvedela tam, kjer ti jih bodo nudili. Sej kdo je pa rekel, da ne bosta srecali nobenega psa, ali pa se sprehodili po vasi mimo vseh psov, z instruktorjem, ki te bo usmerjal. Mogoce bo celo pripeljal svojega psa. Kako potekajo individualne ure ne vem, vem samo, da to obstaja in ce si malo preberes o tem ti bo vec jasno.

To, da se nekdo boji tvojega psa sploh ni pomembno. Pa kaj pol. Pomembno je to, kako bos ti pomagala psici, da ne bo taksna kot je, ker ji ta nemirnost prav gotovo ne koristi in se lahko stopnjuje.

Ce ljudje vidijo, da imas stvar pod kontrolo, strah scasoma izgine in potem se zna zgoditi, da ugotovis, da vsi ti vascani niti niso tko slabi.

 

[kocka]

Sploh ne razumem - bokser ni velik pes, tudi pri nas imamo ene dva, ki sta fuuul naspidirana, ampak se vidi, da sta razigrana, ne napadalna, čeprav mlatita s tistimi svojimi tacami naokoli...
Kakor te jaz berem si ti v popolnem krču in nujno rabiš nekoga, ki ti bo pomagal. Tebi, in šele nato psu. A si dobila že odraslo psico? Če je nisi - tudi ona je bila enkrat majhna, kako to da se takrat ni nihče hotel igrati z njo? A morda takrat ti nisi pustila, da se igra z drugimi? Daj, poišči strokovno pomoč, drugače te čaka 10 let sranja (oprosti izrazu). Pa če ti bo prvi rekel, da z bokserjem se pa ne da nič narest, hitro poišči drugega inštruktorja, ziher se da nekaj narest.

[Jana]

Jaz pa se bojim, da se ti sploh sanja ne, da imaš bokserja. Bokserji so taki, če jim pustimo, da taki postanejo. Tvoja psica bi nujno potrebovala osnovno socializacijo od prvega dne dalje, pa je očitno ni imela. Če prav berem tvoje stare in novejše poste, je zdaj bokserka stara nekaj manj kot leto in pol?

Gre za to, da je bokser najbolj družabno pasje bitje pod soncem, ki vsako sekundo svojega življanja teži za tem, da je središče pozornosti in da se mu nekaj dogaja. Pri tem mu je potrebno ves čas kazati, kaj je prav in kaj ne. Predvsem je pravilna socializacija pomembna v prvem letu starosti, vsak zamujen dan pa podaljša poskuse socializacije kasneje.

Bokserji so neverjetno štorasti in zelo pogosto 'glasni'. Ko odrastejo brez pravilne socializacije, pogosto postanejo nevarni, nestabilni in nepredvidljivi psi. Ko si vbijejo v glavo, da je treba nekaj naredit, bodo to poskusili naredit na vse mogoče načine - vse za dosego cilja. Tako jaz tudi razumem početje tvoje psice, ko opisuješ srečanje z drugimi psi. Izvijanje, ritanje, skakanje, vlečenje, podrejanje drugih ... - to je nevzgojen bokser, ki nima pojma, kje so meje takega početja. Glasno stokanje in godenje, ki se sliši kot renčanje ... - tudi to je bokser. Bokserja je treba poznat. Najprej pasmo, potem pa še posamezen bokserski primerek, da veš, kaj pomeni kakšen od glasov, ki jih radi pošiljajo v svet. Bojim pa se, da ti sama sebe ne znaš kontrolirati pri reakcijah, ker ne veš, kaj je na drugi strani štrika, zato imata obe en gromozanski problem. Psica je sedaj med mladostno in odraslo dobo. Eno leto in pol za bokserja ne pomeni, da je zdaj pa 'narejen'. Bokser je 'otrok' do svoje smrti in po prebranem se resnično bojim, da je pred vama, če ne bosta takoj poiskali pomoči pri zelo dobrem inštruktorju, nadaljnih 5, 6, 7 ali več let stalnega merjenja moči in nemogočega sobivanja. Vsekakor ti napovedujem, da boš brez ustrezne pomoči vsak dan bolj nezadovoljna s psico in ti bo nekega dne postala odveč. Takšno življenje z bokserjem nikakor ni enostavno, vendar je zanj vedno kriv samo lastnik. Bokser nujno potrebuje konkretne omejitve tam, kjer je to potrebno in izživitev svojih energijskih nabojev vsak dan posebej, brez izjeme. Bokser potrebuje družbo ljudi in psov. Čim več, tem bolje. Vendar ne na način, da lahko počne, kar hoče, temveč pod nadzorom in z razumevanjem njegovih potreb, pa tudi potreb vseh ostalih psov, ki pridejo z njim v stik. Trenutno si ti popolnoma nesposobna nuditi svoji psici tisto, kar potrebuje.

Ponovno mi je žal, da si je omislil bokserja nekdo, ki ne razume, kaj bokser je in kaj potrebuje.
Vseeno upam, v dobro vaju obeh, da boš končno razumela, da ti tukaj nihče ne more pomagati. Izogibaj se 'vaških kvazi strokovnjakov', ki nimajo pojma o pasmi. Poišči strokovnjaka, ki ima pri vzgoji psov (morda tudi bokserjev) že dovolj izkušenj, da ti ne bo delil blesavih nasvetov v stilu, da je bokser 'klovn', ki ni potreben šolanja. Kaj takega lahko reče le kinološki diletant, ki se mu ne bi smelo v šolanje zaupati prav nobenega psa več. Bokser nujno potrebuje šolanje, še posebej pa ga očitno potrebuješ ti s svojo bokserko.

[Jana]

Nisem brala celega tvojega odgovora, se pa bojim, da ne razumeš, da vsi delamo napake, vendar je samo od našega dojemanja teh napak odvisno, ali se bomo šli popravljanje teh napak na pravi način, ali pa bomo prizadeti ob vsakem zapisu, ki bo govoril o tem, kje vse smo ga v preteklosti polomili. Izpostavljanje napak je potrebno, da jih sploh prepoznaš in greš odpravljat, in ne zato, ker bi kdo od nas čutil posebno zadovoljstvo, da te pribija na križ.

Tvoja užaljenost in prizadetost tvoji psici in tebi ne bosta prav na nikakršen način pomagali. Ker ne znaš delati s psico, ko je z drugimi psi in ker ne razumeš, kaj ti psica 'sporoča', tudi takrat, ko sta sami, nujno potrebujeta pomoč. Tega ti tukaj ne moremo dati, ti pa lahko povemo, kaj je narobe in kaj moraš storiti. Če s tem nisi zadovoljna, potem ne vem, kako si si odgovore na svoje zapise predstavljala. Poišči dobrega inštruktorja in se pogovori z njim/njo. Delaj nekaj mesecev po navodilih - na sebi (najprej) in na psici. Z vsakim napredkom boš najprej zadovoljna ti, potem tvoja psica, šele potem pa tudi vsi mi, ki beremo o vajinih težavah.

Me veseli, da si ugotovila, da bokser iz knjig ni enako bokser v tvojem stanovanju. Zato sama vedno in vsepovsod priporočam čim več srečanj z lastniki različnih bokserjev in z različnimi bokserji, še preden se odločijo za nakup predstavnika te pasme. Kaj boš zdaj ti naredila z vajinim odnosom, nikakor ni v naši domeni, temveč izključno v tvoji. Si pa nadvse želim, da bi se odločila prav. Prej kot se bo to zgodilo, prej boš začela sanirati napake iz preteklosti. Psica se sama od sebe ne bo nikoli začela obnašati drugače, temveč bo postajalo vedno slabše.

[moonbeam]

Drama, drama, drama...

mimi89bu, nisi edina, ki se spopada s takšnimi težavami. Ko sem sama pripeljala psa iz zavetišča domov je moj pes zgledal zunaj ob srečanju s psi kot ena podivjana zver. Bil je na haltiju in več na zadnjih tacah kot vseh štirih, se drl in vlekel. Celo ramo mi je poškodoval s tem. Seveda so naju čudno gledali, ampak sva se resno lotila vzgoje in socializacije, ki je trajala par mesecev, da se je sploh videl učinek.

In moj je bil doma tudi zelo, zelo priden. Tako zelo, da sem včasih mislila, da imam zunaj drugega psa.

Se mi zdi, da bi ti zelo rada vse skupaj po eni bližnjici. Bi bila najsrečnejša, če se ti vse to ne bi dogajalo in bi imela tako pridnega psa, kot tvoji sosedi. Ne se obremenjevati s tem, zakaj je zdaj takšna kot je. Raje se vprašaj, kje boš dobila pomoč, ki jo potrebuješ. Malo več samozavesti in poguma pokaži. Boš videla, ob pravi pomoči, ko boš začela obvladovati svojo psico, bodo sprehodi nekaj krasnega in kar želela si jih boš še več in več. Družbe z njo kjerkoli in kadarkoli ti kar ne bo dovolj. Mi smo že nekaj časa na tej stopnji in je res krasno. Psa imam še raje in enostavno uživava v življenju. In to je smisel druženja s psom, da uživata en z drugim in se veselita življenja, ne pa da si cel depresiven in v strahu, ko moraš peljati svojega psa ven. Stopicanje na mestu ni še nikogar pripeljalo do željenega cilja. Bi bil že čas, da narediš potrebne korake, ker dobro veš, kaj moraš narest, samo vprašanje je, zakaj tega ne narediš.