Je kdo gledal risanke A je to? No, maja01 je imela včeraj čast eno epizodo videti v živo.
Več kot uro smeha ob zlaganju ogromnih delov koče v veliko premajhen kombi je prizor, ki bi ga moral videti vsak, pa vseeno sem vesel, da ni bilo zraven nikogar, ki bi snemal naše podvige, saj so na trenutke spominjali na komične kaskaderske točke.
Po dolgotrajnem procesu "zipanja" materiala, smo se odpeljali z visoko dvignjenimi glavami, svetlimi, optimistčnimi pogledi....kot Romuni s sumljivo naloženim tovorom...
Samo upali smo lahko, da nam kakšen del tovora ne bo padel iz kombija, in da bi bili policaji (če bi nas slučajno ustavili), milostni z nami in nas ne bi obravnavali kot tapravih Romunov in bi se tako izognili rektalnim pregledom pri temeljitem iskanju prepovedanih drog.
Vsake toliko smo s plahim pogledom v vzratno ogledalo ugotovili, da je tudi šipa zadnjih vrat kombija, v katero je nevarno silil rob konstrukcije, cela.
Potem smo imeli še rahel karambol, ker nas je nek norec izsilil in se podrgnil v desno stran našega kombija.
Malopridnež je ušel, mi smo si pa oddahnili da je bilo tako, ker bi bilo dokaj nepriročno zlagati tovor iz kombija na bližnji travnik preden pridejo policaji in nam nesramno naprtijo še kazen za nezavarovan prevoz tovora.
Itak bi bili dovolj kaznovani že zaradi tega, ker v tem kombiju nismo imeli obvezne opreme... Kasneje je naš šofer ugotovil, da je doma pozabil tudi denarnico z dokumenti.
Hvala bogu, da obstajajo ljudje, ki zbežijo s kraja nesreče, res.
Kdaj ti to pride resnično prav.
Našemu kombiju se ne pozna nič (nekaj se pozna, pa nismo čisto prepričani, če to ni že od prej - ker so po celemu kombiju praska pri praski
). Končno smo prispeli na cilj presrečni, da smo materjal varno pripeljali na kraj montaže.
Montaža je potekala brez zapletov, moteče je bilo samo to, ker smo imeli na voljo le dve svetilki, ker nam kljub vnetem zvonenju nihče ni prišel odpreti vrat, da bi napeljali elektriko za reflektor.
Delali smo do desetih zvečer. Ker pa vsi trije slovimo po svoji silni hitrosti in še hitrejši pameti, smo zamudili 23. uro, do katere v lokalni piceriji pečejo pice.
Tako smo šli domov lačni, s pivom in viljamovkami v riti (brez flaš), a srečni, da nam je uspelo kljub neobetavnim začetkom zmontirati vse, kar smo si za ta dan zadali.
Ta teden samo še nabijem tegolo kjer jo je nabiti treba in zadeva bo končana.
Tako sedaj zgleda koča:
Nisem pozabil niti na metlico začiščenje:
Za kočo sem izdelal vodila, da se jo da izvleči izpod predverja. Vodila imajo varovalo, da se koča ne more zapeljati preveč nazaj in pasti s terase:
Na kočo sem pritrdil ročaja za lažji izvlek:
Izvlečena koča:
Koča ima tudi žleb:
Vesel sem!