Knjiga Oči za Cankarjevo priznanje

[SunnyDay]

V bistvu bi zelo rada imela mnenje , če drugega ne, ker sem svoje čase tudi sama sodelovala na tem tekmovanju in me zelo zanima, kaj naj bi oz. česa ne smejo brati xy let pozneje in ker pač paše tudi na moje študijsko področje. Pa seveda morda celo v prvi vrsti zaradi same vsebine . Ampak moram najprej prebrati knjigo! Sicer sem prebrala par komentarjev/mnenj v medijih, za in proti umiku knjige, ampak ne da bi sama prežvečila knjige, se pač ne morem postaviti na eno ali drugo stran . Sem pa že zdaj mnenja, da se realno sliko na splošno - tudi za povsem odrasle ljudi - zelooo rado prikriva, preoblikuje itd. Pa naj gre za živali, okolje, hrano, zdravila, kozmetiko ... Potem je pa kao ful šok, ko pride resnica končno na dan. Pa v bistvu imam največkrat občutek, da večine niti ne zanima ali pa je nočejo sprejeti, ker je tako veliko bolj udobno živet.

[sanco1a]

Ne vem, če se je že kdaj primerilo, da se je tako zahtevnega tekmovanja udeležil kakšen učenec z vedenjsko-socialnimi motnjami, nagnjen k deliktom. Knjiga se jim povečini hudo gnusi in upira, zagotovo pa zahteva veliko skupinskega branja, dialoga in interpretacije, pogovora o bralnih in življenjskih izkušnjah, vodenja in usmerjanja, tudi v smeri etičnosti.  Ni knjiga, ki bi se jo bralo za užitek. In kot je rekla Sunny Day - kaj pa, če to je del neše realnosti? Bomo krepko poškilili, rekli, da je ogledalo krivo, če je obraz v njem nagnusen in jo dali na seznam prepovedanega branja? Zelo podobna situacija kot filmi s prizori živalskega mučenja in trpljenja - en res hud in težko prebavljiv film je kot del ozaveščanja in kampanje za večjo zaščito živali dostopen prav tule in ti ga ne bo težko najti. In v kotičku, ki nikakor ni namenjen idejam, kako mučiti živali. Pa Cankarjevo Tuje življenje z identično motiviko je že celo stoletje na voljo v vseh knjižnicah, tudi šolske so bogato obložebne z njim, ampak pri piscu z tako idealiziranim ugledom pač nikomur ne pride na pamet, da bi ga prepovedal.

[SunnyDay]

(no, otroci 8 in 9 razreda niso več tako zelo "otroški")

Tu se mi zdijo reči precej dvolične. Po eni strani "naši otroci mali", v vato zavit, da kaj hudega ne izkusijo, pa bognedaj da morajo doma kaj naredit, po drugi strani pa jih že kar lep odstotek pri teh letih seksa, pa žurira in kar še spada zraven. Odraslost ima + in -, se je treba pač soočit tudi z ostalo realnostjo, ne samo z lepo ...

[sanco1a]

Ponotranjenje etičnih meril in vrednot  ter prevzemanje odgovornosti je del odraščanja in globalne vzgoje in če bo kdo skrenil s poti ali je že, se to gotovo ne bo zgodilo zaradi knjige. 

[sanco1a]

Seveda se lahko delikventi pojavijo tudi v "višjih" družbenih slojih, se pa pojav sadizma pri odraslih najpogosteje veže s patološkimi odkloni. Mladostniki, ki so nagnjeni v to smer (in dejstvo je, da jih v tem obdobju določen odstotek giblje na meji ne/dovoljnega oz. neprimernega), enostavno ne zdržijo  rigoroznih zahtev šolskega sistema, še tistih minimalnih pogosto ne, kaj šele nadstandardnih, kot so tekmovanja. V vsakdanji parksi izjemno   hitro padejo skozi rešeto. Saj pravim, v 15-letni praksi še nisem na tekmovanjih imela vedenjca. Je pa teoretično seveda možno.