Sprehod po dežju

[fižolova župca]

Nič, malo trenirat, plašček dajat gor najprej noter, za čisto kratek čas, pa  prav za takrat mu prihrani kak posebej dober priboljšek - smrdljiv sirček, koščke meska ipd. pol pa takoj slečt, da poveže ('aha, tale moja mi vlači tele cunje gor preden me nafutra z nečim slastnim'). Počasi ga oblači še za ven, mogoče na začetku samo za prve minutke, da postane plašček sinonim za sprehod, v tem primeru ga bo še vesel, kot se veselijo tega, da jih pri vhodu pripnemo na povodec. Ne povezovat z lulanjem, samo zbujat prijetne občutke in nikdar imet tako dolgo gor, da bi ga fejst zživciralo.

Sicer pa če nimaš res kake ultra občutljive pasme, jih veliko shaja čisto dobro tudi brez, pač začneš sprehod lepo aktivno, da se segreje kot je treba. Če imaš kak prehodni prostor za aklimatizirat (garaža, vetrolov, kjer se pred odhodom ven par minutk temperira), tudi ni slabo. 

[sanco1a]

Malo vztrajnosti je potrebno pri plaščkih, so pa pri psih v toplo ogrevanih stanovanjih po mnenju nekaterih veterinarjev skoraj nujni zaradi več kot 20 stopinj razlike, v dežju pa zato, da zaščitiš ledvice in mehur. Zamoti ga, da pozabi na obleko, igraj se z njim, kot mu je najbolj všeč, pelji ga v plaščku v pasjo družbo, če jo ima rad. Več kot 90% jih v končni fazi sprejme brez večjih komplikacij.