Jaz pa sem z mojo cigančico, no, bolj njenim outdoor vedenjem, zadnje čase izjemno zadovoljna
Najini sprehodi, z novo oprsnico, so postali vzor uigranega tandema, skoraj dolgcajt
Začeli sva se tudi učiti teka ob kolesu in bejba je takoj poštekala kako se je treba takrat obnašati -
nič šnofanja po tleh, zmeren kas ... in deluje
Je pa res, da ima pred kolesom še rahel rešpekt in
je miselno sigurno okupirana s tem, da se mu ne približa preveč in da začne pravočasno bremzati
tudi ona, ko stisnem zavore
Zame najpomembnejše pa je srečevanje s pasjimi novinci. Po sobotnem soočenju s tršicinim pasjim
"deodorantom" (tršica,
) je punca že ob mojem glasnem sikanju prepričana, da spet sprejam "po njej".
In se kar sama vsede, sicer še vedno nepremično strmi v sovražnika, glasno in globoko diha, a histeričnega
dretja in zaganjanja ni več
Se pa vsekakor še vedno, če se la da, izogibamo srečevanju nos na nos
.
In ugotovila sem tudi, da, v njej stresni situaciji, šponanje na poleg, tik ob nogo, stvar samo
poslabša, veliko bolje je, če je povodec popuščen in se čuti prosta, seveda pa preventivno na
ustrezno skrajšanem, ziher-je-ziher, povodcu.
Saj vem, da odkrivam toplo vodo
, ampak fajn se mi pa vseeno zdi in po moje njej tudi malo,
ker je vsakič ustrezno pohvaljena ter nagrajena in se končno obema kaže lučka na koncu tunela