Kje je strokovno mnenje KZS?

[sanco1a]

Mislim, samo nekaj je pa tudi na kritičnosti potrošnikov, a ne. Če ne bi bilo povpraševanja, ne bi bilo ponudbe. Tisti, ki gre kupit  kao pasemskega psa od prvega ponudnika na horuk, je zame en totalno zarukan slovencelj. Ozaveščanje?

[white rose]

Jaz sem že zdavnaj rekla in tudi napisala, da sta Jana in njen portal naredila za rodovniško vzrejo veliko, veliko več, kot sama KZS. Mislim glede osveščanja, prepričevanja, dokazovanja...itd.
Kot klub smo pred dvemi leti že poslali na strokovno komisijo pri KZS v obravnavo pri dveh osebah kršenje vzrejnega pravilnika ( poleg rodovniške vzreje - registrirana psarna - se veselo prodaja in štepa  še par nerodovniških "pasem"), pa več kot odgovora, da ni dokazov za Bolho, da je oglas res njihov (a bejš, a ista tel.št.na oglasu za rodovniške pse kot drugje), pa a veš koliko od njega pokasiramo letno saj mu izdamo čez 30 rodovnikov....in tralala, nismo dobili.
Se pravi v špilu je očitno kvantiteta in ne kvaliteta vzrejenih psov? Al kako? Zakaj bi nekomu dali vzrejno prepoved, ker štepa še nerodovniška legla, če pa od njega letno pokasiramo toliko in toliko? That's it!
Tako da, dragi moji, dokler ne bo KZS sama naredila nič proti osebam, za katere točno vedo, kdo vse so, se ne bo premaknilo nikamor.

[sanco1a]

Hm, kako misliš? Zdravstveno, značajsko?

[sanco1a]

No, kakorkoli že, se popolnoma strinjam, da so vzreditelji in vzreditelji. In da eni niso glede odnosa do psov in pasme prav nič drugega kot  povsem navadni šteparji z legalizirano proizvodnjo, morda še slabši od njih, pa naj se kitijo s kupom razstavnih uspehov in medalj. In me ne bi prav nič čudilo, če bi poleg legalizirane proizvodnje (ker zame to ni vzreja v pravem, ljubiteljem smislu) imeli še nelegalizirano. Tako da je, tudi pri rodovniških je potrebno ogromno znanja, pazljivosti in kritičnosti.

[natis]

No, kakorkoli že, se popolnoma strinjam, da so vzreditelji in vzreditelji. In da eni niso glede odnosa do psov in pasme prav nič drugega kot  povsem navadni šteparji z legalizirano proizvodnjo, morda še slabši od njih, pa naj se kitijo s kupom razstavnih uspehov in medalj. In me ne bi prav nič čudilo, če bi poleg legalizirane proizvodnje (ker zame to ni vzreja v pravem, ljubiteljem smislu) imeli še nelegalizirano. Tako da je, tudi pri rodovniških je potrebno ogromno znanja, pazljivosti in kritičnosti.

se strinjam 

[miskica]

Ja, človeška neumnost in komodnost in škrtost in še in še. Ampak to ni razlog, da se stvari ne spremenijo. Tudi s čipiranjem je bilo na začetku tako, če ostanemo v pasjih vodah (pa bi lahko dala primere še s kakega drugega področja). Se spomnem članka v enem od slovenskih dnevnih časopisov iz časa, ko je postalo čipiranje obvezno: en renomiran ljubljanski vet je šinfal, kako to ni dobro in še in sploh. Pa vendarle od leta 2003 do danes število nečipiranih psov v zavetiščih upadlo. Prav na račun obveznega čipiranja. Sej vedno bodo ljudje, ki bodo hvatali krivine. Pa zaradi tega ne bomo nehali sprejemati pravil in zakonov, dvignili roke v zrak in rekli, da nima smisla. Ne gre zlahka, ko je namen doseči premik v glavah, ampak premiki se zgodijo.

[Jana]

Huh, vse sorte ste izpostavili vmes. Res je, da so ljudje neumni. Res je, da nimajo podatkov, da se jim jih ne ljubi iskat, da vedo vse najbolje sami ... in da najpogosteje opravijo najbolj neumen nakup v svoji zgodovini takrat, ko kupijo psa. Vse to smo že vzeli.

V vseh letih, od kar se grem tele štose, sem šla tudi sama čez vse mogoče faze: dopuščala sem vse vrste oglaševanj, potem jih omejila, jih še bolj omejila, zdaj so omejeni do popolne skrajnosti. Vmes smo pisali javno o vseh mogočih preprodajalcih, limali slike ubogih psov iz verige, celo zbirali zgodbe kupcev ... Vzporedno smo začeli graditi sistem osveščanja preko člankov, nekaj časa smo celo težili kot pri norcih vsem, ki so oddali oglas za iskanje psa ali za prodajo nerodovniškega psa. Zdaj nič od tega ne delam več, temveč samo opazujem, zbiram podatke, memoriram in ocenjujem, kje in kaj naredit, da se bo voz, ki vodi k bolj urejenemu trgu s psi sploh začel premikati. Ker do sedaj se je premikal samo neformalno, po netu, po forumih ..., med frendi in po mailih. Sama sem bila nadvse pozitivno presenečena, ko so organizatorji razstav začeli v kataloge pisat: Kupite psa pri slovenskem vzreditelju. Ampak, ostalo je pri tem. Razstavni katalog nikakor ni punkt, kjer bi pozivali ljudi, naj kupijo rodovniškega psa, ker dejansko razstavnega kataloga ne kupi nihče od tistih, ki bi ga nerodovniški pes sploh zanimal. Vsi razstavljalci ga dobijo zastonj in oni že imajo rodovniške pse, nekaj posameznikov (kot jaz), pa kupujemo kataloge iz povsem drugih razlogov in ne zato, da bi v njem našli osveščevalnen tekst. Torej, kje so tisti punkti, kjer se do kupcev psov najlažje pride? Za razmisliti. Je pa treba potem še nekaj denarja za tisk, pa nekaj za distribucijo in moliti, da bodo ljudje res prebrali. Ok, to je en del, do katerega sem v teh letih prišla.

Drug del je zakonodaja, pa če se vsi še tako upirate, da ne pomaga. Brez zakonodaje tulimo že leta o tem, da se ne da nikogar prijavit, ker ne moreš dokazat, ker blabla. Pa da lahko oglašujejo mešanca za čisto pasemsko zlato ... Če je zakonodaja konkretna, potem je lahko prijava konkretna in potem je lahko zahteva za ukrepanje konkretna in konkretno se lahko pokaže s prstom na tistega, ki svojega nadzornega ali kakršnegakoli posla ni opravil. Zdaj ne moremo NIČ. NIČ. A še enkrat napišem? NIČ. Ker: oglaševanje je dovoljeno kakršnokoli, dokazati prezgodnja legla brez evidenc ni mogoče, v evidencah je vse zmešano kot kura brez glave (mešanci, pasemski ..., zlati prinašalci grizejo, blabla ...).

Naprej je nadaljna zakonodaja, vendar le-te ne more biti, če ni začetka. Kaj je to pasemski pes in kaj se lahko kot pasemsko označi/reklamira/prodaja/vpisuje/evidentira/statistično šteje ...? Kaj? Kdo mora to povedat?

Ko bomo vedeli uradno, kaj lahko označimo kot pasemskega psa, bomo vse ostalo, kar se bo pojavilo kot pasemsko, zavirali, prijavljali, preganjali ... in gruntali, kje je še treba kakšen predpis spremeniti, da bodo zadeve šibale v skladu s to pasemskostjo. Potem se bo dalo v ostalo zakonodajo, tudi veterinarsko, spraviti določila, ki se bodo nanašala na pasemskost - vpis v CRP, razna potrdila, ostale evidence ... morda celo registracijo legel za vse pse (tudi mešance). In tako naprej, počasi in premišljeno, vse pa z namenom, da pridemo na koncu enkrat do tega, da bo pomenil nakup pasemskega psa samo in izključno nakup psa z rodovnikom, vse ostalo pa bo pač delovalo v ozadju. Prepričana sem, da bo prodaja nerodovniških psov upadla. Pa prišli bomo do tega, koliko psov katere pasme imamo registriranih v Sloveniji, kateri grizejo, kje so ... Zdaj v resnici ve ene pol KZS, en mal VURS, en mal najdemo po netu ... Psi, ki pridejo iz tujine v Slovenijo z rodovniki (pristnimi in spornimi), se vpišejo v rodovno knjigo ali ne. Če se ne (zagotovo je mnogo takih, predvsem vsi tisti, ki ne razstavljajo, ne vzrejajo in ne tekmujejo z njimi), potem tudi KZS ne ve zanje. So v ostali cifri med 25000 in 300000. VURS ima v CRP svega i svašta. Če jih vprašamo po pasmah, bomo dobili nekaj podobnega kot z zlatimi prinašalci - ugriznilo jih je že sigurno 2x toliko, kot jih je v resnici v Sloveniji vseh zlatih prinašalcev evidentiranih, torej je vsak, od prvega do zadnjega ugriznil že vsaj dvakrat ali trikrat.

Z omejitvijo oglaševanja bo postavljena prva ovira preprodajalcem in šteparjem. Uradna ovira. Zdaj so brez vsakršnih ovir. Ker za nobeno drugo oviro nima nihče prav nikakršne moči, očitno. O tem, da je treba nekaj naredit, se "uradne" in neuradne osebe pogovarjajo že vsaj 5 let (jaz jih intenzivno spremljam tako dolgo), pa do sedaj uradno nisem videla še niti enega samega koraka. Je tako težko opredeliti, kaj je to pasemski pes, da se bo lahko neka služba organizirala naprej na svojem področju?

Kar se tiče ovir prodajalcem mešancev, ki so podobni pasmam, je štos ta, da jih ni. Za štepanje in prodajo, tudi za preprodajo, ne potrebujejo nobenega listka o gojitvi. Tega rabijo od trenutka, ko jih nekdo prijavi, da imajo mal preveč psov. Ponavadi sosedi ali konkurentje. Potem si zrihtajo tisti pildek (res gre do 10 psov samo z izpolnitvijo vloge in mal je treba počakat, da pride potrditveni papir. S tem papirjem potem mahajo okrog vsem, ki ga hočejo pogledat, kar pa dejansko nima pravega smisla, ker papir res samo dokazuje, da lahko imajo toliko in toliko psov, ne pa tega, da jim VURS dovoli prodajo teh psov z zavajajočim oglaševanjem in podobno. Torej, tudi tukaj je treba naučiti kupce brati ta papir, da ne bodo nategnjeni z njegovim pomenom.

Zakaj pa bi pravzaprav kupce kar naprej učili, kako se naj lotijo tega ali onega, kako naj se informirajo, kaj je prav in kaj ne, kako naj berejo kakšen papir, če jim lahko samo povemo (ali pomolimo pod nos uradno), da nerodovniški čistokrven blablaneki ne obstaja drugje, kot v njegovi glavi? Torej, če si cepec in kupuješ mešanca za nekaj 100 evrov, potem ga pač kupi.

Glede samega varstva potrošnikov - ko se začne pojavljat v medijih in vsepovsod, kamor seže glas ZVP, da je nakup psa brez rodovnika nateg (ok, uraden tekst z uradnimi termini), bodo začeli tudi kupci malo bolj tanko poslušat. "Nateg" sicer vsi ne bodo slišali, če pa bo slišal in si ga k srcu vzel vsak deseti, bo desetina prodanih mešancev manj. Da to ne bo uspeh? Ok, kakšne uspehe sicer dosegate procentualno pri osveščanju drugih? Jaz sem zadovoljna, če od stotih enega zanima, kaj imam za povedati, pa imam zelo velik ferker raznih strank in potencialnih kupcev, še z večimi pa sem bila v stiku v preteklosti.

Da bi butastih ljudi zmanjkalo, se ni za bat in jaz si ne delam nikakršnih utvar, da bosta s prepovedjo oglaševanja izginili preprodaja in štepanje. Prav nikakršnih utvar, temveč se povsem realno zavedam, da bo to proces, ki bo trajal leta, morda celo desetletja, seveda z roko v roki s pritiski na pristojne za nadzor, z uvajanjem registracije vseh legel (samo v tem primeru je mogoč nadzor po ZZZiv - legla nad 290 dni ... in podobno), s premišljenimi spremembami vseh mogočih zakonodaj ... Brez evidenc mi je jasno, da ni nič, vendar tudi z evidencami, po katerih vsi lahko delamo vse, ni nič.

natis, ti poznaš eno, ki prodaja pudlje in ima gojitev. Jaz vem za eno, ki prodaja čivave in ima gojitev. Koliko drugih še poznaš? Kaj misliš, koliko od teh, ki ta trenutek oglašujejo na bolhi, ima potrdilo VURSa o gojitvi psov? KLIK. Od 623 oglasov jih je le nekaj z navedbo, da imajo mladiči rodovnik, so pa vsi v kategoriji "pasemski z rodovnikom". Večina psov iz teh oglasov zagotovo rodovnikov nima. Sem tudi povsem prepričana, da bo teško med njimi najti 5 takih oglaševalcev, ki imajo papir za gojitev psov. Zato ponavljam - to ni problem in inštitut gojitve ni namenjen kontroli nad kvaliteto produkcije, temveč samo nadzoru nad kvantiteto. KZS lahko (pravzaprav bi moral) pomaga izključno samo na tak način, da razčisti (najprej pri sebi) uradno, kaj je to pasemski pes in kaj ni pasemski pes in gre s tem mal naokrog - ZVP je eden od punktov, kjer se morajo s tem oglasiti, drugi, morda celo glavni, pa je VURS. Ko bo KZS dopovedal VURS, da je smiselno dati v zakonodajo razliko med pasemskim in mešancem, potem se bodo lahko začeli tolčt po prsih, da so naredili za pasme vse in še več. Do tedaj ... naj držijo prste okrog raznih evidenc, ki niso v okviru rodovniških psov pri nas, stran. DA si želijo dobiti pod svojo streho vso populacijo psov (od čipiranja, do evidentiranja vseh psov, pa obveznega šolanja ...), smo že vzeli lansko leto, ko smo bili seznanjeni z osnovami nove kinološke zakonodaje. Upam, da ne bomo začeli spet pri tem, ker smo to res že do konca prežvečili in prav nikakršnih možnosti ne sme biti, da bi se monopol KZS kadarkoli razširil čez meje nad nadzorom vzreje po FCI. Prav zares ne.

Pa še okrog sranj, ki se dogajajo v regularni vzreji in glede tega, da se lahko tudi tam nasankaš kot kupec. Seveda. Še v trgovini ti novega merđota lahko mešetar proda z napako, celo prešvercanega ali z utajo davkov, pa čeprav daš zanj veliko denarja in je nadzor nad prometom z vozili precej bolje urejen od prometa s psi ali od rodovniške vzreje. Torej? Pri vzreji ni nič drugače in tudi tukaj so enaki ljudje kot pri vseh drugih poslih in vsepovsod drugje v življenju. Ampak, ker že precej dolgo krmarim med njimi, lahko rečem, da je problem precej manjši od ponudbe nerodovniških psov na trgu in problemov okrog tega. Sem mnjenja, da nikoli ne smemo zahtevati vsega naenkrat, če želimo, da se karkoli spremeni. Ko bomo uspeli postaviti trg s psi v neko bolj jasno sliko (predvsem kaj je kaj in kaj ni to, kar pravijo, da naj bi bilo), se bo veliko lažje lotiti tudi vseh ostalih problemov.

Aja, medtem, ko spremljam dogajanje, razmišljam tudi o tem, kaj bi en korak povzročil celi ostali sceni - kot recimo, kaj bi za seboj potegnilo morebitno izdajanje dovoljenj o gojitvi, če bi jih izdajala KZS. Sem napisala že prej nekaj pointov. Podobno je pri vseh korakih. Eden potegne za seboj kup drugih. Saj se spomnite še lanskih +-40 cm, +30 kg, takse in podobnih skokov KZS v neznano.

[sanco1a]

Kaj pa ti piše v rodovniku, lepo prosim? Šampionati in imena. Nemogoče je spoznati vse, lahko pa oba starša.  Meni ne gre za branje rodovnikov, pa tudi ne za to, da v prvi vrsti dobim razstavno čim uspešnejšega psa. Za kaj drugega pa je pomemben osebni kontakt z vzrediteljem.