Psi brez povodca

[missysb]

Ja ja, in tudi točno vem čigav je. Mislim, jih ne poznam, lastnike tega črnuhca, ampak enkrat poleti se je stegnil k oknu v pritličju, nakar ga je ženska odprla in potegnila mačkona notri. Očitno je notranje-zunanji, dokler ga kakšen hitri norec ne spašteti. 

[kocka]

Pri nas, ki smo prav ob gozdu, je letelo skoz. Pa nonstop je bilo polno vojske naokoli.

[Speedy]

Res je že dolgo ni, že od leta 91. Sedaj je tam konjušnica. Jaz sem živela do 20 tega leta v res neposredni bližini vojašnice (v naselju Prečna, če poznaš), ampak se ne spomnim, da bi kdaj leteli metki (mogoče so streljali v hrib) . Razen med 10 dnevno vojno, to pa ja. So tudi nam prestrelili hišo, pa seveda tudi ostalim prebivalcem Prečne. Tega pa ne bom nikoli pozabila.

Uh, tega pa sploh nisem vedela. Jaz sem imela na srečo tam opravka samo s konji. kocka, a ti si tudi iz Nm oz. okolice?

Glede psov brez povodca pa... Ravno včeraj mi je en spuščen orjak kravžljal živce. Moja na fleksiju, on spuščen, odpoklica ni šmirglal, tako da nama je še dolgo sledil in dobesedno težil, dokler mi ni pregorelo. Pa sploh ni bilo prvič. Kako bi bilo fajn, če bi postali nekateri ljudje bolj obzirni.

[zuzi]

Tudi sama imam glede spuščenih psov slabo iskušnjo, ki pa se je na srečo končala dobro.

Z mojim irski setrom sva se odpravila na sprehod, a sva za spremembo izbrala neko novo pot. Sprehajala sva se po dokaj prometni cesti s pločnikom, Garisa sem imela seveda na povodcu in hodil je lepo poleg. Ko pa sva šla mimo neke kmetije, ki je bila na drugi strani ceste sta se za nama prignala dva ogromna, ampak res ogromna napadalna bernardinca. Najprej sem pospešila korak, sem mislila se bosta pa že obrnila, ko bom bolj stran, ampak psa se nista ustavila. Zagnala sta se v mojega prestrašenega Garisa in začela šavsati proti njemu(ki je sicer dominanten seter, a je ob dveh tako ogromnih mrcinah pozabil na dominantnost), on pa je lezel pod moje noge. V tistem šoku sem začela kričati (res, res glasno in histerično - verjetno prav strašljivo ) na bernardinca in sem s tem vsaj za trenutek preusmerila njuno pozornost, takrat pa je očitno nekdo slišal moje vreščanje in ju poklical k sebi(človeka nisem videla, ker se je očitno potuhnil). Z Garisom sva jo odnesla na srečo brez poškodb, le z malo strgane dlake. Takoj, ko sem prišla domov je mama klicala lastnike, ki pa so jo nesramno nadrli, češ "naši psi pa res niso nevarni" in, da niso slišali nobenega kričanja (ne kdo pa je potem psa odpoklical) in odložili. Seveda to še ni vse. Čez približno 2 tedna sva šli z mamo spet mimo, da preverima situacijo. Psa sta nam spet priletela nasproti, a sva jih pregnali s kamni , nato pa ju je skoraj zbil še avto.

Situacija se kljub pritožbam (čeprav je tudi veliko takih, ki pač ostanejo tiho - nevem zakaj) ni izboljšala, čeprav sta psa nevarna tako za cestni promet kot za sprehajalce.

[rava]

jaz zaenkrat nimam nobene grozne štorije - ravno nasprotno - s cuckoti se odlično razumemo.
pa sem srečala že take (po ljudskem izročilu) pošasti, lovili so me, ko sem šla z biciklom itd. itd. itd.
imam tako taktiko, da se ustavim, s cuckotom rečeva kaki dve o življenju nasploh, dostikrat pa se še malo pocartava - in to je zaenkrat delovalo.

---

zdaj je situacija malce spremenila, ker je pač tako naneslo, da sem dobila mačjo druščino.
zelo veliko se sprehajamo po gozdovih, ker se mačji druščini gozdovi zdijo strašno zanimivi (povodec nekoliko manj, hehe, ampak se ne pustim prepričati).
izbiramo odročne in dokaj osamljene kraje, daleč od standardnih pasjih sprehajališč.
kljub temu pa se je zgodilo, da smo 3x srečali cuckote brez povodcev. zaenkrat je šlo brez problemov, ker so bili lastniki nadvse pozorni in korektni in takoj, ko so zagledali mucka na sprehodu, brez debate cuckota pripeli. izognili smo se drug drugemu, si pomahali in šli vsak svojo pot.

---

izkušnje imam samo kot pasja varuška med dopusti, rent-a-pes in podobnimi podvigi. sama pa cuckota še nisem nikoli imela, niti nimam nobene "pasje" izobrazbe. 
ljubezen do cuckotov pa žal očitno ni dovolj, če si v situaciji, ko je s tabo potencialen plen - naj bo to muca ali majhen kuža - glede na štorije iz tega foruma.
z mačjo druščino hodimo naokoli tako, da sva vsaj dva odrasla zraven.
oba imava rada kužke, ampak za napadalca, ki bi hotel moji mačji družbi skriviti eno samo dlako, ne bi bilo prav nobene milosti.

tukaj ste ljudje z bogatimi izkušnjami.
pustimo zdaj odvetnike, prijave, vurs, policaje ipd.
ali lahko kdo, ki se razume na kužate, pove, kaj narediti v točno tistem trenutku, ko imaš s seboj "plen" t.j. majhnega kužka ali mucka, pa opaziš, da k tebi teče večji pes?

[sarataste]

Pes mora bit na povodcu in pika, lahko tudi na 15 metrskem, ampak ja. Zadnjič sem bila skoraj priča, da bi eno čivavo skoraj povozil kombi, ker je bila brez povodca. Kljub temu, da je bila tudi lastnica zelo šokirana se je lepo sprehodila naprej ob cesti, povodca sploh ni imela zraven...Zakaj mora pes trpet, ker so eni neumni?! Da sploh ne razglabljam o tem, kako se nekaterim zdi upravičeno, da njihov pes teži drugim psom - moja je pač med malo bolj plašnimi in se jim zdi odveč celo ga poklicat. Saj ko ga, pa odpoklic niti  slučajno ne deluje. In ne, to da pripnete psa, ko nekoga srečate ni dovolj, ne bi se jaz zanašala na to, da vam ga bo uspelo prav čas ujeti. Pes je odgovornost. Če niste v ograjenem pasjem dvorišču - povodec!

[airedale10]

Tukaj pri nas je tudi ogromno psov brez povodca po mestu.  Dino (po slabi izkušnji) ne mara več večine drugih psov, posebno manjših. Se trudim, da bi ga navadila, da pse ignorira in gre normalno mimo in mu nobeden ne bo naredil nič, ampak kaj ko pa vse tvoje delo v minutki pokvari spuščen pes, ko morem mojega dvigniti (če ne gre drugače), tistega odganjati... In še ljudje so tako prepričani, da se morajo vsi psi nujno povohati ne glede na vse in se bojo razumeli. Pa prav alergična sem na izjave ''pa saj moj ne bo nič naredil'' ko jih prosim, da naj dajo psa na povodec. Potem sicer odvrnem v stilu ''ja moj pa bo'', ampak itak so prepričani da se bosta takoj ko se bosta povohala že igrala. Potem sem pa jaz tista ''hudobna'' od katere pes se niti vohati ne sme, mora zraven brez lajanja naravnost mimo, pa celo brez povodca ni nikoli.
Imamo tudi za soseda (živi v bloku za našim v stanovanju, Dino pa za našim blokom v pesjaku) enega, ki ne mara Dinota, Dino pa ga tudi sovraži. In vedno je spuščen in ne uboga, pa đe tako nadležen je in se ga nikakor ne da odgnati... Zdaj imajo v varstvu še enega psa, ki je tudi večinoma spuščen. In ko sem z Dinotom na zelenici za blokom moram samo gledati, s kje bo kak pritekel.  Pa še veliko je spuščenih okoli in se vedno bojim, da bi se stepli, saj bi Dino ki je majhen verjetno na koncu nastradal.

[jst]

Ma problem je v tem, ker ne moremo nič naredit dokler se ne zgodi nek napad. Res bi rabili eno živalsko policijo, ki bi malo okrog hodili in kazni pisali. Sprehod s psom bi moral bit nekaj lepega, ne pa da vsi čez ramo gledamo kaj bo od kod  priletelo. Ne vem a so eni preleni za držat povodec, a se vam vaš pes smili na povodcu (bolj kot pod avtom), a se bojite, da vas ne bo imel rad, če ga date na povodec ali kaj se v teh glavah dogaja?

Zdaj pa že malo pretiravaš. Imam psa, ki lepo hodi ob meni (brez povodca) in ga drugi psi niti najmanj ne zanimajo. Zakaj bi torej moral biti ves čas privezan?