Ostarel pes

[deteljica]

Večina psov, ki bi imela prvi skok pri desetih letih bi preprosto odpovedala. (OK obstajajo tudi mačoti, ki jim to ni problem)

To so tisti pravi !!!!!

saj vem, da v praksi to ni izvedljivo..razmišljanje je bilo teoretično....

[matilda]

Pozdravljeni!

Doslej sem si samo ogledoval forum, zdaj pa bom tudi sam nekaj dodal. Na nek naèin posebno zgodbo. Zdi se mi namrec potrebno in smiselno. Doma imamo namrec psa mesancka, starega preko 19 (devetnajst) let. Njegovo zdravstveno stanje pa je zal razmeroma slabo (kljub odlicnemu veterinarju, ki ga v zadnjem casu kar precej obiskujemo). Leta pac opravijo svoje. Kuza (Maco po imenu, svetlo rjave barve) ima nekatere degenerativne spremembe in tudi precej okvarjena jetra (ugotovljeno pri ultrazvocni preiskavi jeter). Tudi krvna preiskava je pokazala, da so jetrni encimi zelo povisani. Srce in ledvica ima se v dobrem stanju. Izgublja tudi na tezi (v zadnjem letu skoraj 3 kg), zdaj ima le se dobrih 9 kg. Nasploh je v zadnjem letu zelo oslabel. Tezko stoji, tezko se sprehaja, ne vidi, ne slisi, veliko spi. Tudi dan in noc je nekako zamenjal med seboj. Lani poleti je bil se poln energije (pri 18 letih!), zelo zmozen tudi tekanja po hribu navzgor in navzdol. Sicer pa je bil do svojega stirinajstega leta na (dovolj dolgi) verigi kot pes cuvaj. Tudi za vse ostalo je bilo poskrbljeno (velika streha, sveza voda, redno izpuscanje iz verige…). Zadnjih pet let pa je kuza popoln svobodnjak (ne na verigi in z ogromno prostora – dvorisce, zelenica, okoliski travniki…). Minulo zimo pa smo ga zaradi njegove slabse odpornosti preselili v stanovanje (predsoba). S tem smo ga obvarovali tudi pred poletno vrocino (hladna predsoba, vecinoma pod 20 stopinj). Zdaj se njegovo zdravstveno stanje vse hitreje slabsa – kljub popolni negi in verjetno idealnim pogojem, ki mu jih zagotavljamo. Tudi smiselnost nadaljnjih preiskav (odvzem tkiva jeter za nadaljnjo preiskavo) je vprasljiva, ker ne vemo, ce jih bo prenesel. V zadnjem tednu je kuza tudi na dietni prehrani (l/d, Hill's), ze dalj casa pa mu je potrebno posvetiti zares veliko casa (nega…). Ze vec kot dve leti dobiva tudi zdravila – tablete Euthyrox. Nekako se zdi, da tudi veterinarji sami pri tako visoki starosti psa ne vedo, kaj sploh storiti oz. kako mu pomagati. Verjetno je tudi tezko pomagati taksnemu starostniku.

In v cem je tista zgoraj omenjena posebnost te zgodbe? Vsekakor v docakani starosti – kuza se bliza svojemu neverjetnemu 20. letu starosti, (zelo) tezko ga bo tudi docakal. Pri tej starosti mu je vsak dan zivljenja podarjen. Zanesljivo je med najstarejsimi psi v Sloveniji. Radi bi mu pomagali vsaj se nekaj casa ohraniti vsaj taksno zdravje. K hisi je prisel daljnega leta 1987. Vedno je bil tako prijazen kuza, tako zvest…. Ni nam vseeno…

Ima morda kdo kaksne izkusnje z zdravljenjem (oz. zdravjem) starih psov, povezane z zgoraj opisanim? Ima morda kdo doma tako starega ali se starejsega psa?

Za vsakrsno koristno informacijo ze vnaprej hvala.

Prijazen pozdrav!

Vidim, da ti ni nihče odgovoril. Je še z nami?
Če je ali ni, očitno se je imel lepo.

Naša Žuža je "šla" pri cca 14 (nismo točno vedeli, ker je prišla z ceste).
Bila je nežna, prijazna, potpežljiva miška, ki je še dva dni preden je umrla skočila s fotelja, čim si ji rekel "gremo na njivo", čeprav jo je vse bolelo in ni mogla več po stopnicah. Ampak, ko si videl tisto veselje v očeh sem jo malce "namučila" (beri odnesla po stopnicah, pa v avto), da se je sprehodila po snegu, malce povaljala, čeprav jo je vse bolelo in ji ni bilo pomoči.Prvič sem imela psa, ki je dočakal častitljivo starost in dokler je kazala voljo do življenja, smo ji pomagali  s tabletami proti bolečinam, ker je bila še vedno polna volje in vztrajna....Zadnjo noč pa je jokala in jokala, pa sem se ulegla k njej da se je pomirila in zaspala.
Pravzaprav je bila to moja prva izkušnja z smrtjo nekoga, ki mi je bil blizu in nikoli nisva spregovorili "besede".

[Teja]

da ne odpiram nove teme...
pet let nazaj sem odprla tole zaradi moje prejšnje pesjanke Tori (kako čas beži ) in danes imam seniorko, ki bo septembra stara 10 let, pa jo že pestijo težave...
Oxa, RW-ir.seter mix se počasi stara   tako kot je tori včasih zaostajala na sprehodu se sedaj počasi začenja dogajat z Oxo
moti me, da ni več tako aktivna in ima občasne težave z gibanjem (vstajanje, itak ).
včeraj sva začeli s kuro z glukozaminom, meni pa ni jasno koliko gibanja ji sploh lahko privoščim ali pa ''odžrem''...

npr. na treningu reševanja je sicer hitreje utrujena, ampak za končno nagrado bi še vedno naredila vse
ko se spravim na rolarje ona niti pod razno noče ostat doma...
glede na to, da je pri hiši tudi zelo mlad igriv kuža zna bit tudi ona še vedno igriva  punca
je pa vseeno opaziti neizogibno staranje
sem v teh letih od Tori že kar pozabila kako to gre

torej, zanima me vaše mnenje o gibanju ostarelega psa.
koliko, na kakšen način, kje je še meja zdravega gibanja

lp
teja&oxa

[zalarjeva]

Moj Nik ima 10 let. Po predlogu veterinarja ne sme preveč teči, zaradi nekoč zlomljene tačke, ki se je sicer zelo dobro zacelila, ampak na eni strani je hrustanec bolj obremenjen kot na drugi in to ga lahko začne boleti. Sploh je opazno pri vremenskih spremembah. Zaradi odvečne teže pa je tačka še toliko bolj obremenjena. S tem, ko pa je shujšal v zadnjem času okrog 3kg s strogo dietno pa je dobil ogromno energije, jaz ga kar gledam. On mi nosi palčke, naj ga jaz lovim in naj mu jih mečem. Ko vidi, da mu jih ne bom (pa bi mu takooo jih, saj sva celo nejgovo življenje metala frizbije, palčke,žogice,...), si jih začne metati sam, sam teče sem in tja,...Jaz pa nevem kaj storiti, ker teči naj ne bi smel. Naj ga privežem tudi, če ga spustim samo na malo potrebo? Ne, ne bom ga. Zaradi tega mu ne bom kradla užitka ob teku. Ne bom ga forsirala da teče, ne bom mu jaz metala palčk itd. žogico mu na mehki travi še kdaj brcnem, saj me tako milo gleda. Vendar sploh ne pretiravava. Ne morem več na rolerje z njim, ne more več (oz. ne sme več,saj on bi z veseljem) teči ob kolesu, ko grem jaz v gozd teči, ga ne smem vzti s seboj. Čeprav moj tek je bolj nejgova hitra hoja, tako da na vsake toliko bo šel z menoj. Veterinar je predlagl psa na vrvico in na sprehod in naj ne bo predolg. Ampak moj pes je na vrtu, kjer se mu na vsake toliko odpilala in teče sem in tja. In kaj naj zdaj? Jaz sem samo zelo srečna, da ima še toliko energije in naj jo porablja kakor mu paše.

[Teja]

spet jaz... Imam naenkrat kar 2 seniorki
Ja, pri Oxi so ugotovljeni izrastki na hrbtenici. Kolki so super, hrbtenica pa ''fuč''
Lanabela, praviš da lahko teče ob kolesu?
glede na to, da je bila Oxa vedno spuščena na sprehodih (pač ne po mestu ) se sama giba kot jo je volja- hitro/počasi.
Zdrži veliko hoje, igra se s samcema, zadnjič sva šle celo na kolo (njen tempo), čeprav je veterinar kolo odsvetoval.
Sedaj bi rada, da teče, pa ne vem ali bom ravnala prav? Njen tempo in krajša razdalja...
Reševanje- upokojena pa čeprav bi se na ruševini ''raztrgala'', če bi le smela delat.
Ukinila sem tek za žogico, igra z vlečenjem je izredno nežna ali pa jo izpustim, ponavljanje poslušnosti je mirno, brez pretiranega navdušenja z moje strani (ker se potem psica preveč razživi)

Kaj pa stopnice, so problem? Vsak dan mora Oxa namreč po stopnicah in to ne le enkrat ali dvakrat...
Torej stopnice in tek ob kolesu ali ob vodniku pri degenerativnih spremembah vretenc?  izrastki, sesedanje...

Mogoče bi kdo kaj več napisal tudi o prehrani ostarelega psa...
in dodatkih (glukozamin, hondriotin)...

lp

[alexy]

Jaz bi stare pse hranila z hillsovim j/d. Do sedaj sem za to hrano slisala same pohvale.

Teja na tvojem mestu bi pa za nasvet vprasala kaksnega ortopeda..

[Teski]

Teja, jaz imam 10-letnega bokserja reševalca. Za bokserja je povprečna življenjska doba 9 let. Moj j o je presegel. Pa za povrh ima še multicentrični mastocitom in naj bi že zaradi tega raka "moral" po statistiki biti pod rušo že kako leto nazaj.

Ima tudi spondilozo (izrastke na hrbteničnih vretencih) in tudi obnašanje je že nekoliko spremenil: je malček bolj siten - sploh do drugih samcev, nekaj ga "strelja" tudi pri vsakdanjih stvareh kot je npr. prepoved ležanja na kavču: nikoli ni lezel gor, potem pa je na stara leta kar začel, pa v ambulanti je z veseljem pomarkiral koš za smeti in na treningu reševanja markerja...

Osebno sem ugotovila že nekoč, da če ne more delat, je zelo nesrečen. Tako sem prilagodila delo njegovemu stanju. Ruševino sva popolnoma odpisala in se ukvarjava le z iskanjem pogrešanih (IPO). Ovire sva tudi izločila in delava le poslušnost. Za večjo pestrost zaradi ukinitve ovir, sem uvedla rally obedience vaje in tako sva lani v času od maja do novembra opravila vse 4 izpite.

Tudi jaz sem bila zelo žalostna, ko sem opazila njegove starostne spremembe, vendar sedaj sem se naučila jih preusmerjat. Ne bit žalostna. Jaz pravim tako - sedaj se nimam kaj sekirat, ker je itak še živ in je treba izkoristiti vsak trenutek z njim, ko pa bo odšel, bo pa itak prepozno za se sekirat. Seveda bom žalostna. In to po mojem zelo. Je namreč moj naj pes dosedaj. In ga imam neizmerno rada. Vendar sem se iz statistične napovedi za prognozo mastocitoma naučila ceniti vsak dan, ki nam je dodatno dan. In jutri, ko se bom zbudila, bom spet neizmerno vesela, če bo še vedno živ. Pa naj zveni še tako depresivno - ni mišljeno tako, ampak je mišljeno zelo pozitivno. MOJ MARCA DESETLETNI BOKSER AJK JE ŠE ŽIV!!!!