zakaj živali sploh obstajajo?

[Lanabela]

V solato lahko dodaš praktično ves plevel, ki ti poganja po vrtu - vprašanje pa je, ali ti taka solata tekne. Meni razna kurja črevca, rogačica, mrtva kopriva in podobno ne potegne sploh. Pojest se da marsikaj, še tardeče polže, če je človk dosti lačen. Koprive so pa zakon. Najbolj uporabna vrtnina sploh.
Polži se zdajle še sploh začeli niso, počakaj, da bo malce daljše deževje. Takole po suši jih ni. Želim ti veliko užitkov pri vrtnarjenju - boš jeseni povedala, kako se ti je nazadnje trud obrestoval.

[moksa]

letos sva se tega prvič lotila.
par sto kvadratov travnika in sva gredo za gredo delala "na roke".
v tem zaporedju: kramp, rovnica, štiharca, grablje.
(kramp je bil črnogorski - polavtomatski - dol je šel sam)
bemtiš, mi je skor križ stran padu   ne vprašte, kok sem se smilila sama sebi

lope za orodje čisto nič ne rabiš, ker se da vse prepeljati v avtu, če te seveda ne skrbi imidž in to, da boš popackal avto.

sadike sva praktično vse vzgojila iz semen in to v bloku na balkonu - kjer imamo spopad z največjimi škodljivci - našimi mucki
iz nekih prastarih kuhinjskih omaric, ki so se valjale v nekih kleteh, sem sama sežagala in naredila mini rastlinjak, v katerem se sadike izvrstno počutijo, dimenzija je 1 x 0,6m (pri tem sem dobila žulj  )

polže sva pobrala na roke in sedaj jih ni več v industrijskih količinah, pač pa le sem in tja kakšen, ki ga seveda odnesem v mirno okolje.
ker so tla prodnata, zemlja pije neizmerne količine vode, po katero hodiva v bližnji potok. precej zemlje sva navozila iz gozda.

na balkonu bo po obdobju sadik v tegelcih in rastlinjaku ostala tudi kaka zelenjava, absolutno pa dišavnice in začimbe.

na netu je ogromno informacij.
noben od naju ni imel o rastlinah in vrtovih niti najmanjšega pojma. največji problem so bile take zadeve - kolk globoko nekaj posejat/posadit, kolk fižolčkov v eno luknjo in tako naprej ... skratka take banalnosti, ki so starim mačkom samo po sebi umevne.

kljub začetku iz čiste nule za vse skupaj v povprečju nisva porabila več kot uro na dan za delo (oba skupaj) in kako uro zvečer za teorijo

kjer je volja, tam je pot.

Klobuk dol, res (skeptična sem edino glede porabljenega časa) Jaz še nisem prišla dlje od okrasnih grmovnic in par citrusov, za katere ne rabim kaj dosti skrbet Sem pa preteklo jesen vložila 8 kg oliv z lastnega vrta - prvič sploh  

[Nanook]

v gmajno bi šla tako ali tako. če mimogrede naberem še kaj zraven, to nekako smatram zastonj.
ni mi čisto jasno, na kakšen način bi lahko prej ali slej plačala tiste koprive.

Ja no, zaenkrat verjetno se lahko. Vendar pa, si predstavljas da bi to poceli vsi ali pa vsaj vecina, da bi prisparali. Glede na to, kako zmeren je povprecen clovek, ne bi prav dolgo trajalo, ko ne bi bilo nicesar vec za pojest.

Zemlja se ne dobi v gozdu. Zemlja se dobi v stacuni, vrtnariji ali si jo pa sam naredis. Ena opcija je tudi kak izkop.

[Nanook]

Pozabila si tudi na strosek zemlje. Razen ce si jo sam naredis, kar spet traja, potem kr ena zemlja velikokrat ni najboljsa. Vlacenje zemlje iz gozda, barja ipd. pa itak ne pride v postev. Ne vem niti, ce je to legalno.

[Nanook]

Kopriv ne, cesa drugega pa.

[rava]

aha ok

kalkulacija balkonskih paradajzov bi bila torej:
diskontna trgovina, 40 litrov zemlje za rože (z že dodanim gnojilom - kar pomeni, da prišparaš za pivo kmetu) 1,8 eur
30 semen je <1 eur
voda ... hm, bemtiš da ne znam ocenit, kolk na rastlino ... ajd recimo ene 5 eur vse skupaj (če sploh).
recimo ene 3 korita za rože (dolga 60 cm) - vsako 2,5 eur (kar je investicija in ne strošek, ker bodo korita tudi za drugo leto, in bi morala v bistvu upoštevati strošek amortizacije - recimo 33%).

če od teh 30 semen rata 6 rastlin z donosom 10 kg paradajzov (kar je 50% optimuma) na rastlino smo torej pridelali 60 kil paradajzov.
recimo da plastikfantastik paradajz košta cca 1 evro kila - torej bi bila vrednost teh paradajzov 60 evrov.

stroški: recimo 2 žaklja zemlje po 1,8 eur (pa se ne rabi tok, ampak ajd ...), vrečka semen 1 evro, amortizacija korit za rože 2,5 eur, voda 5 eur ... v totalu 12,5 eur - zaokrožitev na 20, če sem slučajno še kaj pozabila.

60 minus 20 je 40 eur prihranka pri eni kulturi, računano z res ogromno rezerve (sploh pri donosu), verjetno pa je prihranek precej večji.

mic po mic - 40 tu, 20 nekje drugje ... pa se precej nabere.

pri opazovanju nakupovalnih navad smo v firmi ugotovili, da so pred recesijo prav tisti z najmanjšimi dohodki zapravljali največ za brezvezne stvari in veliko trgovcev potrošne robe je imelo težave zaradi tega, ker je ta segment nekoliko zamenjal nakupovalne navade in z recimo 30 eur vrednosti povprečnega nakupa v živilski štacuni prešel na cifro, ki je ponekod prišla med 15 in 20.
kolikor smo ugotavljali (niso to nobene uradne statistike, da se razumemo, samo interne analize v eni majčkeni firmi), premožnejši sloj po nastopu recesije ni menjal nakupovalnih navad, ker so že prej trošili dokaj racionalno.

in s puncami, ki so tu napisale, da odločno preveč požremo/potrošimo, se popolnoma strinjam in vedno se na tem da kaj narediti.

[rava]

se strinjam ... za 500 kvadratov bi bila zemlja na začetku kar draga, pa tudi vprašanje je, če se v zadevo splača investirati, ker gre za najem (spet je odvisno od tega, ali je zadeva dolgoročnega ali kratkoročnega značaja).
tkole na hitro pride en tovornjak cca 60 eur in to je za začetek kar precej.

stari mački pravijo, da se da s slamo, gnojem itd. (brez nakupa zemlje) zemljo starega travnika zrihrat nekako v dveh letih.

mislim, da je barje zaščiteno in da zemlje res ni dovoljeno nabirat, upam pa, da s tistimi 6 ajmarji, ki sva jih pripeljala iz gmajne, nisva povzročila kake ekološke katastrofe. listje za zastiranje pri tem ni všteto.  
in priznam, nabrala sem tudi dva lončka mivke z brega reke (in to od tavelike kisle smetane). aja, pa tri ajmarje proda, ki sem ga dala na dno rastlinjaka.

mejte se punce, zdaj pa šibam na vrt.