mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sobota, 23.11.2024 : 23:26:57

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zaščita živali in razno  |  Tema: zakaj živali sploh obstajajo?
Strani: 1 ... 21 22 23 24 25 [26] 27 28 29 30 31 ... 38   Dol
Natisni
Avtor Tema: zakaj živali sploh obstajajo?  (Prebrano 113529 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #375 : sreda, 11.05.2011 : 09:55:24 »

Sleepy, oba trpita enako, če hočeš kratek in jasen odgovor. Oba je strah, oba boli. Enako je z vidika njiju kot posameznika življenje obeh vredno isto, ker imata oba samo tega enega, ki ga preživita bolj ali manj kvalitetno. Meni bi bilo prav enako težko pogledat enemu in drugemu v oči pred prezgodnjo smrtjo in rečt: evo, to je bilo to, nasvidenje... Ampak enaka vrednost življenj z vidika osebka, ki ju enako boli, in, ja, enako trpita, ne pomeni nujno enakega načina obravnave. Ker sta si tako različna.

Za domače vrste imamo posebno dolžnost prav do vsakega posameznika, ki je zaradi nas ali kljub nam nastal pa tega nismo preprečili ali smo ga namerno sproducirali. Za divje vrste pa je tako, da moramo trpljenje ne glede na vso našo bolečino ob vživljanju v njihovo trpljenje in preminevanje dopuščati, ker sicer posegamo preveč, da bi naravni red še funkcioniral. Saj pravim - lahko za gušt rešim enega ptička pred sovo (za gušt, zase torej, ne zanj kot za vrsto - pa še to samo, če njemu kot osebku ne bom s tem povzročila drugačne vrste trpljenja), ne more pa to reševanje zaradi tega, ker dejansko kot posamezniki prav enako trpijo kot mačke, postat pravilo, po katerem se vsi lotimo preganjanja sov, ki te ptiče lovijo. Ker s preprečevanjem trpljenja na eni strani povzročamo trpljenje na drugi strani. In neravnovesje. Zato se je težko vtikat v naravne procese in zato je včasih treba pustit ob strani gledanje na vsakega divjega posameznika in preprečevanje njegove bolečine in trpljenja, ki dejansko sta prisotna v enaki meri kot pri mački.
Logiran
kocka
živim tukaj
***
Sporočil: 7.518


« Odgovor #376 : sreda, 11.05.2011 : 10:01:07 »

Zaradi mojega vmešavanja se razmerje med kosi in vranami ni prav nič spremenilo.
Če ga ni vrana dobila ob 11:00, ko si jo podila, ga bo pa ob 15:00, ko te ne bo doma in bo poizkušal še enkrat poletet.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #377 : sreda, 11.05.2011 : 10:49:01 »

Sej Lanabela, naj se grejo solit principi, ko ti podiš vrane ali jo jaz sfutram mladega vrabca. Ampak kot rečeno je to za najin gušt.
Vesoljni princip oz. splošna teorija pa ne more bit taka, ker bi prišli do zelo absurdnih situacij.

Ne, nisi prav razumela. Pridna se je spraševala (in se še vedno sprašuje), zakaj se ne da z vsakim živim bitjem delat in se do njega vest spoštljivo. Z nekim korektnim odnosom do osebka, ki ga uporabljamo za karkoli pač že. ... zakaj ne moremo imeti humanega odnosa do vsega.

Nikoli ne boš zvedela odgovora, če iščeš globoko v človeku vzrok za to, da je nespoštljiv, omalovažujoč do ostalih bitij in narave, da izkorišča za zabavo, se norčuje in uživa v bolečini ali jo vsaj brez problema ignorira itd. Jaz bi preprosto odgovorila: ker smo v veliki meri samoljubni prasci, nečuteči, s polno kompleksov in nakopičene negativne energije, ki jo sproščamo na drugih. In ker očitno še nismo dojeli, da se nam bo nekoč maščevalo.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #378 : sreda, 11.05.2011 : 10:52:36 »

Lahko ga bo, lahko ga ne bo, lahko bo namesto njega enga drugega. Razlika je samo v tem, da jaz ne vidim. Brez veze. Je pa res, da so mladi kosi od vran ogroženi samo par dni, ko enkrat dobro letajo, jih pustijo pri miru. FŽ: se povsem strinjam. V nasprotnem primeru, bi preprosto uničila vranam gnezdo, pa bi bil problem rešen.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #379 : sreda, 11.05.2011 : 10:57:55 »

Sej Lanabela, naj se grejo solit principi, ko ti podiš vrane ali jo jaz sfutram mladega vrabca. Ampak kot rečeno je to za najin gušt.


  Sam tole letanje za vranami z metlo mora pa tut bit scena. Evil Wink Grin A te je kdo kdaj posnel? Ker jst sem si predstavljala in me je ful nasmejalo. pevka
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #380 : sreda, 11.05.2011 : 11:12:11 »

Prov smešno zgleda. Ponavadi pridem ven s  tasirkovo metlo za dvorišče pometat, stopim tiste dva koraka do ograje in vranam z metlo požugam. Ponavadi kar zaleže, ker vrane niso butaste. Če ne zaleže, pa metla poleti v grmovje. To pa vedno zaleže. Upam, da res ne bo komu prišlo na misel posneti in boh ne daj na Youtube dati.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #381 : sreda, 11.05.2011 : 11:51:27 »

Nanook, sem pozabila ti odgovorit na tvoj odgovor da misliš resno s spuščanjem S/K mačk v naravo, kjer se naj znajdejo same.
Mogoče nisem bila natančna pri vprašanju - za zdrave mačke izpust po s/k itak ni tako problematičen (čeprav s tem domačo vrsto izpostaviš naravnemu izboru, kar je meni osebno kontradiktorno). Kaj pa poškodovanje ali trpeče?

Govorili smo ravno o trpljenju, o tem da je treba pomagat domači živali, ki trpi... Za primer še enkrat dajem Abbo. Da smo ji dolžni pomagat je jasno. Kje se pa postavi mejo, kakšni posegi še ja in kaj ne? Moja Pici je imela samo rep za odrezat, ker je bil olupljen in ves nekrotičen, sicer pa bp (pa premlada za nazaj spustit jo samo samcato). Mikrosporija - zdravit ali ne? V bistvu ni taka panika, trikrat zaporedoma skopaš, osamiš in je maček ok. Ali je fer delat razliko med prostoživečimi in lastniškimi, čeprav so ravno proste tiste, ki jih je nekoč (ali njihove prednike) človek že pustil na cedilu, zdej pa mu je škoda ubogih par tablet in antimikotične žavbe za par evrov. Pri obeh gre za domačo vrsto, obe dokler ne trpita (mikrosporična mačka ne trpi kaj posebej) že po zakonu zaslužita življenje. Tu smo na meji killinga v bistvu...

Me naprej zanima odgovor na tole, potem pa lahko  zatežim še s tem, do kakšne mere smo domačim, lastnim dolžni pomagat z zdravljenjem. Ker to me pa čist osebno dejansko grize večkrat.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #382 : sreda, 11.05.2011 : 12:14:05 »

Evtanazija. Zame je tudi evtanazija pomoc, pac skrajsas trpljenje. In v primeru prostoziveck se meni osebno zdi sporno hranjenje, odpravljanje klopov/bolh/notranjih zajedalcev ipd.; zame je to nepotrebno vtikanje. Ce se katera muci, jo odresis, sicer pa ne drezas-razen pac kontrola populacije.
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #383 : sreda, 11.05.2011 : 12:43:01 »

A te ne muči, da smo tem živalim dolžni še kaj več, sploh glede na to da so naše in puščene na cedilu že itak?
Saj evtanazija dejansko je pomoč. Vprašanje je le, če kar vsepovprek, že zaradi manjših zadev, ki so absolutno ozdravljive z malce truda.

Me še zanima, če bi za prostoživeče pse isto rekla?
Logiran
Sleepy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.129


« Odgovor #384 : sreda, 11.05.2011 : 13:10:14 »

vmes nekaj zapisov o medvedih in mačkih ...
Nalašč nisem napisala možnosti evtanazije. Ne pri medvedu in ne pri mačkah:
- pri medvedu te možnosti očitno ni več (kot je razbrati iz medijev),
- pri mačjih dudarjih je odločitev za evtanazijo precej bolj kompleksna in odvisna od več dejavnikov, ki najdbo spremljajo.
Ce torej prav razumem je dopustnost in sprejemljivost trpljenja odvisna od delitve zivali? Trpljenje divjih zivali je torej sprejemljivo, domacih in udomacenih pa ne?
Kozorog je divja žival.
Medved je divja žival.
V azil za divje živali gredo divje živali.
Glede na vrstni red objav, sem sklepala, da naj bi šla kozorog z zlomljeno taco in medvedji mladič v azil za divje živali, kar zame pomeni problematično vračanje kozoroga po okrevanju nazaj v naravo in "kletko" ali vsaj ogrado za celo življenje za medveda.
Glede "trpljenja" pa tole:
Ce torej prav razumem je dopustnost in sprejemljivost trpljenja odvisna od delitve zivali? Trpljenje divjih zivali je torej sprejemljivo, domacih in udomacenih pa ne?
Torej, ob enaki poškodbi trpita enako. Ker si na svoje vprašanje o enakovrednosti ali neenakovrednosti stopnje trpljenja kozoroga z zlomljeno taco in mačke z zlomljeno taco z novim vprašanjem namignila, da razumeš naša pisanja kot dopustnost in sprejemljivost trpljenja odvisno od delitve živali, oz. naj bi nam bilo trpljenje divjih živali sprejemljivejše od trpljenja domačih živali, sem napisala svojo razlago. Oz. dve. Ker je zame tako razumevanje naših pisanj ozko in enostransko, sem razlago povezala z načini ukrepanja, ker se eno povezuje z drugim.
Tudi pogoji za divje živali so določeni v zakonih. Tudi pod njih nikoli nihče ne bi smel iti. Ne za kozoroga in ne za medveda.

Za takole seciranje nimam ne volje in ne časa, ampak jemanja iz konteksta in pripisovanja nekih negativnih mnenj, ki jih ni, tako zelo ne maram, da si bom za oboje vzela čas.  V svojem pisanju namreč ne namigujem ničesar, sporočam in sprašujem le tisto, kar piše. Se za tole »solatenje« že v naprej opravičujem luni7 in vsem ostalim, ker res ni ne očem in še čemu ne prijetno.
 
Tudi pogoji za divje živali so določeni v zakonih. Tudi pod njih nikoli nihče ne bi smel iti. Ne za kozoroga in ne za medveda.

Jasno. In ti določajo način začasne oskrbe, zdravljenja bolnih ali ranjenih živali, zapuščenih mladičev, pa še kaj. Bi znalo bit, da predpisujejo torej ustrezno ukrepanje.
Vsa področja človekovega življenja so uokvirjena z zakoni. Za tiste, ki jih ne spoštujejo, so predvidene sankcije. V čem je pa problem?

Ker je bil omenjen vrstni red objav, naj (kar se trpljenja tiče) začnem na začetku:

Undecided hec. Mogoče filozofski, kaj pa vem. A kozorog z zlomljeno taco trpi drugače  kot mačka (z zlomljeno taco)? Če si en ali drug ne moreta zagotovit dovolj hrane - a od lakote kozorog umira drugače kot mačka? Če gre za trpljenje.
Pri nas imamo tudi prostoživeče mačke. Nekatere precej »divje«. Pomoč tem mačkam pa ni poseganje v naravo? Zakaj eni konkretni živali pomagat, drugi konkretni živali pa ne? In kateri ja in kateri ne?

Itak, da ima človeško vmešavanje v naravo negativne posledice. (če smo korektni sta tudi s/k vmešavanje v naravo) Ampak če je govor o trpljenju in pomoči konkretni živali? Je sprejemljivost trpljenja odvisna od delitve živali? Divje lahko trpijo, domače in udomačene pač ne? Kateri konkretni živali torej pomagat in kateri ne?


Ne, če je govor o trpljenju, pravzaprav ne čutim nobene razlike. Umiranje je vedno umiranje, trpljenje prav tako, čeprav dvomim, da ga živali dojemajo kot takega. Mogoče bi bilo boljše uporabljat bolečino.
Pravzaprav po tej regulacijski logiki razumem še manj. Najbrž se strinjamo, da je mačk preveč? Od tod najbrž tudi potreba po regulaciji in kontroli rojstev. Kam torej sodi leglo komajskotenih mladičev, ki jih je v preštevilčno mačjo populacijo skotila prostoživeča mačka in jih zapustila (torej jim je narava namenila vlogo futra za kune)?

Mislim da nikomur ni dano, da lahko trpljenje izbriše iz obličja zemlje. Očitno ima svojo vlogo, če ne ga pač ne bi bilo in vsak se sreča z njim več kot enkrat v življenju. Kar res lahko naredi vsak je zmanjša trpljenje in pomaga konkretnemu trpečemu bitju s katerim se sreča (otrok, odrasel, žival), če lahko. In če hoče.
Tisto, česar ne razumem je, zakaj je trpljenje kot tako dopustno ali sprejemljivo pri enih vrstah in pri drugih ne? Zakaj pomagati sestradanim mladičem prostoživeče mačke sestradanemu medvedkinemu mladiču (ker je pač ravno aktualen primer) pa ne?

Pomoč  OBEM  živalskim vrstam predvidevajo predpisi, le da različni in tudi pogoji, v katerih se lahko pomaga, so zelo različni.

Ce torej prav razumem je dopustnost in sprejemljivost trpljenja odvisna od delitve zivali? Trpljenje divjih zivali je torej sprejemljivo, domacih in udomacenih pa ne?

Aleluja! To je vse! Se strinjam, jasno. NOBENO trpljenje ni dopustno, če ga na ustrezen način lahko preprečimo ali zmanjąamo. Vse ostale razlage na to temo so nepotrebne, subjektivno obarvane in mogoče celo nesmiselne, zagotovo pa s tem nimajo nobene zveze zdravila za lastnike transporterjev.
Vsak lahko zagovarja kar ľeli in je v skladu z njegovimi subjektivnimi načeli in normami ter ni v nasprotju z zakoni. 

Moje vprašanje je bilo ali kozorog z zlomljeno taco trpi drugače kot mačka (z zlomljeno taco)?
Ali če pojasnim (razširim) vprašanje – ali divje živali trpijo drugače, da ob vedenju za njihovo trpljenje posameznik ne čuti potrebe po ustrezni pomoči (kar izhaja iz nekaterih drugih postov), kot domače? Nikjer, ampak prav nikjer nisem pisala o načinih ukrepanja. Ustrezen način je odvisen od konkretne situacije in je lahko različen celo pri pripadnikih iste živalske vrste s podobnimi ali celo istimi poškodbami. Ustrezen način najbrž tudi pomeni, da ukrepi ne povzročijo trpljenja druge vrste.
Nobene potrebe ni po pripisovanju kakšnih drugih pomenov mojemu pisanju, ker jih ni. Odgovor na vprašanje je namreč sila preprost in razlag, mislim da ne potrebuje, razen če kdo verjame, da divje živali trpijo drugače kot domače. Življenski prostor mislim da s tem nima prav veliko opravka, razen če je težko razumeti vprašanje kot je zastavljeno.

Pravim, da zdravila za lastnike transporterjev nimajo veze z odgovorom na vprašanje ali divje živali trpijo drugače kot domače? Minimalni bivalni pogoji za mačke so določeni v ZZZiv in Pravilniku o zaščiti... . Pod to ne bi smel it nihče ne glede na to kaj jaz pravim ali ne.
Iz mojega pisanja ni mogoče razbrati, kaj meni je in kaj ni sprejemljivo v zvezi s slavnim medom in prosim za pojasnilo tele žaljive opazke. Tale šport pripisovanja mojemu pisanju nekih negativnih pomenov, ki jih sploh ni, je nekoliko nadležen.

Kot rečeno, nobeno trpljenje ne bi smelo bit dopustno, če ga lahko preprečimo ali zmanjšamo. Vsak pa odnos do tega oblikuje na podlagi lastnih moralnih norm in prepričanj, po možnosti vsaj znotraj zakonskih okvirov.

Iz mojega pisanja pač ni mogoče korektno sklepati kakšne bivanjske razmere za slavnega medota so meni sprejemljive. Tako sklepanje je nekorektno in žaljivo.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #385 : sreda, 11.05.2011 : 13:11:30 »

Prostoziveci psi so ze na takem oz. oni se evtanazije ne dobijo. Ne, mislim da prostozivecih mack nismo dolzni ohranjat pri zivljenju; ce to zmorejo same-ok, ce ne jih pac ni. Smo pa dolzni skrbeti za nase lastne. Meni je recmo totalno mim, da kolonije prostoziveck sploh obstajajo, mi je pa jasno, da se jih ne bomo nikoli popolnoma znebili.
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Sleepy
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.129


« Odgovor #386 : sreda, 11.05.2011 : 13:28:00 »

Lanabela – se strinjam.

Nanook – korektna razlaga, s posameznimi deli se strinjam, do ostalih sem vzdržana.

FŽ – ja, to me je zanimalo. Če ju boli drugače. Ustrezen način ukrepanja in obravnave je pač ustrezen glede na posamezno situacijo, o tem nisem spraševala. Ne za družbo in ne za naravo žal najbrž res nismo vsi enaki, kar ne pomeni, da pripadniki sorodnih vrst ne trpimo na soroden način ali si ne zaslužimo enako ustrezne pomoči. Mislim da kriterija, zakaj nekomu pomagati, drugemu pa ne, ne gre enačit z ustreznim načinom pomoči.

Eno so zakonske dolžnosti, drugo pa moralne al kakorkoli jim kdo reče. »Dolžnost« imamo spoštljivo ravnat z vsemi živimi bitji, imamo pa tudi dolžnost ohranjanja narave. Dolžni smo prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varovat naravne vrednote.

Ker imamo posamezniki različne osebne vrednote in bi v različnih situacijah za gušt ravnali različno, imamo predpise, ki ravnanje vsaj približno poenotijo. Hipotetično – če ti lahko za gušt rešiš enega ptiča, potem to lahko naredi 6 miljard (al kolko nas je) ljudi. Če omejim na SLO, nekaj čez 2 miljona ljudi. Torej to hipotetično pomeni 2 miljona rešenih ptic in 2 miljona lačnih sov.  Lahko apliciram tudi na rastline, čeprav s pomočjo nima zveze, ga pa ima z ohranjanjem narave in posegi vanjo. Cvetja se v gorah ne sme nabirat. Kaj če vsak odtrga le en cvetek za gušt?

Vsako poseganje v naravo je poseganje. Kakšno koristi eni vrsti in škodi drugi. Narava menda teži k dinamičnemu ravnovesju in bo dolgoročno stvari vedno uredila, pa kljub vsemu, poseg je poseg. Gledano z zelo nečustvenega in »naravnega« vidika prostoživeča mačka pač ne živi v hiši in je del ekosistema. Mladičem, ki jih mama zapusti, je narava namenila neko drugo vlogo v tem ekosistemu in ne vloge odraslih mačk. So namenjene nekomu za futr. Narava pač ni sočutna. S pomočjo njim se hočeš nočeš lahko povzroči trpljenje druge živali, ki bo ostala lačna in je mogoče prešvoh, da bi uplenila kaj drugega. Zato moje vprašanje ali se trpljenje enih ali drugih razlikuje, da bi enim velikodušno pomagali, drugim pa ne? S primernimi in ustreznimi (tudi zakonsko določenimi) načini to nima veliko skupnega. TNR je sicer tudi poseg v naravo, ampak ob prevelikem številu mačk je to verjetno izbira manj slabe možnosti, če gledamo možnosti ujete mačke.   

Trpljenje je vedno trpljenje čeprav ga ne doživljamo vsa živa bitja enako. Tudi želje pomagati nimamo vsi enake, zato pa imamo predpise, ki določajo način in službe, ki pomoč izvajajo.
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #387 : sreda, 11.05.2011 : 13:42:17 »

Lepo napisano. Za gušt je pa takole - na srečo smo si različni, Lanabela zaradi kosov meče sirkove metle v vrane, jaz pa dofutram enega vrabca Wink.
Če bi se pokazalo, da neko početje postaja splošno pravilo, da ljudje svoje sobe mrzlično spreminjajo v voliere za zapuščene vrabce ali da je nenormalno poraslo povpraševanje po sirkovih metlah, bi bila jaz prva, ki bi s takim početjem nehala, ker mi čustvene odločitve s preveč slabimi posledicami dvigajo pritisk. Do takrat si tako nenačelnost recimo za gušt sem in tja (ne skoz, kompulzivno in obesedeno, ker to spet pomeni, da ne znaš videt celote) lahko privoščim.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #388 : sreda, 11.05.2011 : 13:55:40 »

Hja eno je, kaj smo dolžni narediti po zakonu, drugo je, kaj kdo čuti, da bi moral narediti in tretje je, kaj v konkretnem primeru lahko dejansko stori. To troje se lahko sklada, lahko se pa tudi ne sklada. Zdejle jih bom dobila po buči, ampak pri meni osebno drugi dve prevladata pred prvo.

Kar se tiče prostoživečih mačk - se delno strinjam z Nanook: bolje bi bilo, če jih sploh ne bi bilo. Se mi pa zdi brez veze mačke loviti, kastrirati, spuščati nazaj, pa za njih potem vsaj v najnujnejši obliki (hrana, in vsajnajnujnejša preventiva in zdravljenje) ne poskrbeti. Potem je bolje ali jih pustiti povsem pri miru da jih uravnavajo bolezni, ali pa jih pobiti.

Koliko je kdo dolžan narediti za svojo ali tujo žival je določeno s trenutno veljavnim zakonom in vsaj to si dolžan narediti. Koliko narediš več je odvisno od tvoje dobre volje in sredstev, ki jih imaš na voljo. Meni je povsem jasno, da svojim živalim čisto vsega, kar je danes zmožna narediti sodobna veterina ne morem privoščiti. Doslej mi je še vedno uspelo najti cenejšo še sprejemljivo varianto, vedno mi ne bo. Kaj češ, life sucks.

Kar se pa rešenh sfutranih vrabcev tilče pa: 2 miljona rešenih vrabcev ne bi pomenilo dva miljona lačnih sov. Ker se ti vrabci potem vrnejo nazaj v naravo, daš jim samo še eno možnost. Sova se je sicer morala potruditi in si ujeti drugega vrabca, a tisti prvi se je tudi vrnil v samopostrežbo. če meni uspe dovolj pridno čuvati kose, da vrane ne pojedo nobenega (se ni za bati, da bi se kaj takega primerilo) vrane še vedno ne bodo lačne, ker imajo na vrtu povsem solidno zalogo polžev za pobrati. Za rešene kose se bo pa tudi našel porabnik. Ko je moja mama preveč pridno futrala vrabce in so se namnožili, je prišel skobec.
Logiran
Nanook
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.399


NS Lama Tari


WWW
« Odgovor #389 : sreda, 11.05.2011 : 14:02:32 »

 Grin Grin Grin Broom - a long handled implement for throwing and occasionally sweeping. Lanabela, teh broomerka.  Cool predaja Jst si to tako zivo predstavljam.  
Logiran

"The good thing about science is that it's true whether or not you believe in it." -Neil deGrasse Tyson
Strani: 1 ... 21 22 23 24 25 [26] 27 28 29 30 31 ... 38   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zaščita živali in razno  |  Tema: zakaj živali sploh obstajajo?
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines