zakaj živali sploh obstajajo?

[fižolova župca]

Sleepy, oba trpita enako, če hočeš kratek in jasen odgovor. Oba je strah, oba boli. Enako je z vidika njiju kot posameznika življenje obeh vredno isto, ker imata oba samo tega enega, ki ga preživita bolj ali manj kvalitetno. Meni bi bilo prav enako težko pogledat enemu in drugemu v oči pred prezgodnjo smrtjo in rečt: evo, to je bilo to, nasvidenje... Ampak enaka vrednost življenj z vidika osebka, ki ju enako boli, in, ja, enako trpita, ne pomeni nujno enakega načina obravnave. Ker sta si tako različna.

Za domače vrste imamo posebno dolžnost prav do vsakega posameznika, ki je zaradi nas ali kljub nam nastal pa tega nismo preprečili ali smo ga namerno sproducirali. Za divje vrste pa je tako, da moramo trpljenje ne glede na vso našo bolečino ob vživljanju v njihovo trpljenje in preminevanje dopuščati, ker sicer posegamo preveč, da bi naravni red še funkcioniral. Saj pravim - lahko za gušt rešim enega ptička pred sovo (za gušt, zase torej, ne zanj kot za vrsto - pa še to samo, če njemu kot osebku ne bom s tem povzročila drugačne vrste trpljenja), ne more pa to reševanje zaradi tega, ker dejansko kot posamezniki prav enako trpijo kot mačke, postat pravilo, po katerem se vsi lotimo preganjanja sov, ki te ptiče lovijo. Ker s preprečevanjem trpljenja na eni strani povzročamo trpljenje na drugi strani. In neravnovesje. Zato se je težko vtikat v naravne procese in zato je včasih treba pustit ob strani gledanje na vsakega divjega posameznika in preprečevanje njegove bolečine in trpljenja, ki dejansko sta prisotna v enaki meri kot pri mački.

[fižolova župca]

Sej Lanabela, naj se grejo solit principi, ko ti podiš vrane ali jo jaz sfutram mladega vrabca. Ampak kot rečeno je to za najin gušt.
Vesoljni princip oz. splošna teorija pa ne more bit taka, ker bi prišli do zelo absurdnih situacij.

Ne, nisi prav razumela. Pridna se je spraševala (in se še vedno sprašuje), zakaj se ne da z vsakim živim bitjem delat in se do njega vest spoštljivo. Z nekim korektnim odnosom do osebka, ki ga uporabljamo za karkoli pač že. ... zakaj ne moremo imeti humanega odnosa do vsega.

Nikoli ne boš zvedela odgovora, če iščeš globoko v človeku vzrok za to, da je nespoštljiv, omalovažujoč do ostalih bitij in narave, da izkorišča za zabavo, se norčuje in uživa v bolečini ali jo vsaj brez problema ignorira itd. Jaz bi preprosto odgovorila: ker smo v veliki meri samoljubni prasci, nečuteči, s polno kompleksov in nakopičene negativne energije, ki jo sproščamo na drugih. In ker očitno še nismo dojeli, da se nam bo nekoč maščevalo.

[Nanook]

Sej Lanabela, naj se grejo solit principi, ko ti podiš vrane ali jo jaz sfutram mladega vrabca. Ampak kot rečeno je to za najin gušt.

  Sam tole letanje za vranami z metlo mora pa tut bit scena. A te je kdo kdaj posnel? Ker jst sem si predstavljala in me je ful nasmejalo.

[fižolova župca]

Nanook, sem pozabila ti odgovorit na tvoj odgovor da misliš resno s spuščanjem S/K mačk v naravo, kjer se naj znajdejo same.
Mogoče nisem bila natančna pri vprašanju - za zdrave mačke izpust po s/k itak ni tako problematičen (čeprav s tem domačo vrsto izpostaviš naravnemu izboru, kar je meni osebno kontradiktorno). Kaj pa poškodovanje ali trpeče?

Govorili smo ravno o trpljenju, o tem da je treba pomagat domači živali, ki trpi... Za primer še enkrat dajem Abbo. Da smo ji dolžni pomagat je jasno. Kje se pa postavi mejo, kakšni posegi še ja in kaj ne? Moja Pici je imela samo rep za odrezat, ker je bil olupljen in ves nekrotičen, sicer pa bp (pa premlada za nazaj spustit jo samo samcato). Mikrosporija - zdravit ali ne? V bistvu ni taka panika, trikrat zaporedoma skopaš, osamiš in je maček ok. Ali je fer delat razliko med prostoživečimi in lastniškimi, čeprav so ravno proste tiste, ki jih je nekoč (ali njihove prednike) človek že pustil na cedilu, zdej pa mu je škoda ubogih par tablet in antimikotične žavbe za par evrov. Pri obeh gre za domačo vrsto, obe dokler ne trpita (mikrosporična mačka ne trpi kaj posebej) že po zakonu zaslužita življenje. Tu smo na meji killinga v bistvu...

Me naprej zanima odgovor na tole, potem pa lahko  zatežim še s tem, do kakšne mere smo domačim, lastnim dolžni pomagat z zdravljenjem. Ker to me pa čist osebno dejansko grize večkrat.

[fižolova župca]

A te ne muči, da smo tem živalim dolžni še kaj več, sploh glede na to da so naše in puščene na cedilu že itak?
Saj evtanazija dejansko je pomoč. Vprašanje je le, če kar vsepovprek, že zaradi manjših zadev, ki so absolutno ozdravljive z malce truda.

Me še zanima, če bi za prostoživeče pse isto rekla?

[Nanook]

Prostoziveci psi so ze na takem oz. oni se evtanazije ne dobijo. Ne, mislim da prostozivecih mack nismo dolzni ohranjat pri zivljenju; ce to zmorejo same-ok, ce ne jih pac ni. Smo pa dolzni skrbeti za nase lastne. Meni je recmo totalno mim, da kolonije prostoziveck sploh obstajajo, mi je pa jasno, da se jih ne bomo nikoli popolnoma znebili.

[fižolova župca]

Lepo napisano. Za gušt je pa takole - na srečo smo si različni, Lanabela zaradi kosov meče sirkove metle v vrane, jaz pa dofutram enega vrabca .
Če bi se pokazalo, da neko početje postaja splošno pravilo, da ljudje svoje sobe mrzlično spreminjajo v voliere za zapuščene vrabce ali da je nenormalno poraslo povpraševanje po sirkovih metlah, bi bila jaz prva, ki bi s takim početjem nehala, ker mi čustvene odločitve s preveč slabimi posledicami dvigajo pritisk. Do takrat si tako nenačelnost recimo za gušt sem in tja (ne skoz, kompulzivno in obesedeno, ker to spet pomeni, da ne znaš videt celote) lahko privoščim.

[Nanook]

  Broom - a long handled implement for throwing and occasionally sweeping. Lanabela, teh broomerka.   Jst si to tako zivo predstavljam.