Novofundlandec - predstavitev pasme

n3wfka

rad pišem

Spol:

Sporočil: 343

Novofundlandec - predstavitev pasme

« : četrtek, 28.07.2005 : 01:15:33 »

NOVOFUNDLANDEC (Newfoundland)
KLASIFIKACIJA F.C.I.: skupina 2 Pinči in šnavcerji, Molosoidne pasme, Švicarski gorski psi in čredni psi in druge pasme, Sekcija 2.2 molosoidne pasme, gorski tip
Brez delovnega preizkusa

Čeprav so ponavljajoči se opisi o novofundlandcih (v nadaljevanju je ime pasme označeno z okrajšavo – Nf) kot eni izmed najprijaznejših in najdobrodušnejših pasem na svetu že zelo izpeti, vendarle popolnoma držijo. Nf je pes, ki je vso svojo zgodovino deloval tesno s človekom, bil nepogrešljiv pomočnik pri težaškem delu in zvest spremljevalec tako na kopnem, kot v vodi. Težko podnebje Nove Fundlandije je oblikovalo velikega in močnega psa. Z gostim in za vodo nepropustnim kožuhom, širokim in globokim prsnim košem, plavalno kožico med prsti in košatim, kot sidro močnim repom, je Nf v pasjem svetu neprekosljivo dober plavalec.
In kar je najpomembneje: Sodelovanje s človekom je vplivalo na izoblikovanje njegovega čudovitega in plemenitega značaja, ki še danes očara slehernega pasjeljubca.

Lord Byron je vse to zajel v eno samo poved:
» Lepota brez nečimrnosti, moč brez predrznosti, pogum brez divjosti, vse vrline človeka brez njegovih pregreh.«

_{Rjava lepota
Vir: L'Amicale du TerreNeuve de Geneve et Bassin Lemanique - Švica}

1 Izvor pasme in njena zgodovina

O izvoru novofundlandca obstaja mnogo različnih teorij, vendar nobena ni povsem prepričljiva:

•   Po eni izmed teorij naj bi bil Nf potomec pirenejskega psa, ki so ga na Novo Fundlandijo pripeljali baskovski ribiči. Nekateri viri v povezavi s tem omenjajo celo francoskega goniča, ki naj bi bil prav tako vpleten v razvoj Nf.

•   Po drugi teoriji je Nf potomec psov, ki so jih s seboj pripeljali Vikingi. Obstajajo celo zapisi o tem, da so Norvežani v 19. stoletju vzrejali Nf-ju podobne pse za lov na medvede in volkove. Ti psi naj bi se na Novi Fundlandiji parili z domačimi indijanskimi psi in/ali volkovi.

•   Po tretji teoriji je Nf potomec tibetske doge, ki so jo ob osvojitvi otoka s seboj pripeljali Angleži.

•   Gotovo najbolj poznana teorija pa je ta, ki govori o neposredni povezavi med Nf-jem in labradorcem (Morda tudi Chesapeake Bay retrieverjem). Labradorec naj bi preplaval ožino med Labradorjem in Novo Fundlandijo in se tam paril z domačimi psi.

_{Ilustracija iz leta 1790 (British Quadrupeds 1790, Macgilvray)
Vir: landseerinterantional.net}

Najverjetnejša teorija od vseh je prav ta, ki zagovarja vpletenost Vikingov in njihovih »medvedjih psov«, ki so se parili z domačimi psi. Kasneje pa se je s prihodom azijskih ribičev v 15. in 16. stoletju v razvoj pasme vmešalo še mnogo drugih azijskih psov (predvsem mastifov, pirenejskih psov in portugalskih vodnih psov) tako, da je v času kolonizacije v začetku 17. stoletja pasma že imela izoblikovano lastno morfologijo in obnašanje.
Zagotovo pa drži dejstvo, da je Nf ena najstarejših še obstoječih pasem na svetu, o čemer pričajo okostja velikih psov iz 5. stoletja, odkrita v ruševinah indijanskih naselji na Novi Fundlandiji.

Vsa zgodovina opisuje Nf-ja kot pogumnega in lojalnega družabnika, ki je ribičem pomagal pri ribolovu, na koncu dneva pa z ulovom natovorjene vozičke odvažal v mesto. V mnogih zapisih evropskih pomorščakov, ki so obiskali obale Nove Fundlandije, so omenjeni veliki in močni psi, kjer gre nedvomno za takratne Nf-je. Prvi zapisi o teh psih segajo v leto 1732, ko je neznani avtor zapisal:
»Medvedji pes, ogromne velikosti, je zelo pozoren. Njegova naloga je paziti dvorišče hiše. Ima zelo globok glas.«

Pasma do pozne polovice 18. stoletja ni bila uradno poimenovana. Današnje ime je dobila šele leta 1775, ko je George Cartwright po Novi Fundlandiji poimenoval svojega psa.

_{Novofundlandci, vpreženi v sani ali vozičke, so bili na Novi Fundlandiji včasih nekaj vsakdanjega
Vir: Rosalita Newfoundlands kennel}

V 17. stoletju je začelo število Nf-jev in njihova priljubljenost na Novi Fundlandiji naglo naraščati, zaradi česar so si utrli pot tudi v južne kolonije in Evropo. Največ psov je bilo prepeljanih v Anglijo. Po virih so bili ti psi dveh velikosti ( veliki st Johnski pes in mali st Johnski pes). Iz malega so se v Angliji razvili današnji prinašalci, veliki pa se je izoblikoval v novofundlandca. Leta 1886 je bil v Angliji ustanovljen tudi prvi klub za novofundlandce, 10 let kasneje pa je bil že napisan prvi standard.

Na Novi Fundlandiji je bila zgodba čisto drugačna. Da bi zmanjšal število Nf-jev in povečal število ovac, je leta 1780 governer Edwards z odlokom omejil njihovo število na enega v gospodinjstvu. To sicer ni imelo pozitivnega učinka na ovce, je pa tako močno prizadelo pasmo, da je bila le-ta na robu izumrtja. Veliko psov so izvozili v Evropo ali jih preprosto pokončali.
Zahvaljujoč nekaterim ljubiteljem Nf-jev, ki so odlok ignorirali, je pasma preživela. Najpomembnejši med njimi je bil Harold MacPherson (1884-1963), ki je v mestu st John's ustanovil prvi ameriški klub namenjen prav Nf-jem.

Pasma, kot jo poznamo danes, se je tako začela razvijati v 19. stoletju predvsem v Angliji in kasneje tudi Ameriki. Prva uradna razstava, na kateri se je predstavilo šest Nf-jev, je bila v Birminghamu leta 1860. Leta 1879 je bil pri ameriški kinološki zvezi registriran prvi Nf, leta 1883 pa je Nf Sam postal prvi ameriški prvak pasme.

Med I. svetovno vojno je število Nf-jev zopet močno upadlo, po njej pa spet naraslo. Prednik večine današnjih Nf-jev je angleški razstavni Nf Siki iz 20-ih let 20. stoletja, ki je veljal za najlepši razstavni primerek svojega časa in bil poznan tudi kot »oče šampionov«. Skupaj s svojimi tremi sinovi je bil Siki prepeljan v Ameriko, kjer se je s križanjem z ameriškimi Nf-ji začela definicija te pasme in njenega standarda, kot ga poznamo danes.

_{Podoba novofundlandca
vgravirano v les; 1898
Vir: landseerinaternational.net}

2 Velik, kosmat, medvedkast...To je njufko!

Novofundlandec je velik, masiven in močan, a eleganten in skladno grajen pes.
Glava je mogočna in masivna, lobanja je široka s poudarjenim stopom. Glava samic je manj masivna, a enake oblike. Gobec je kratek, kvadraten in globok. Oči so relativno majhne, precej razmaknjene, pri črnih in belo-črnih psih temno rjave, pri rjavih tudi svetlejše. Uhlji so relativno majhni in trikotni, ne previsoko nastavljeni, tesno prilegajoči.

_{Ursinus Velutus Paloma Bianca
l: Oton Fantur in Molnar Antalne
Foto: psarna Island's Prince}

Kosti so masivne in močne, prsi široke in globoke. Spodnja linija je skoraj ravna.
Noge so močne in mišičaste. Prednje so ravne, zadnje pravilno okotene. Noge so vzporedne in se ne smejo ukrivljati navzven ali navznoter. Šape so čvrste, okrogle in mačje oblike. Med prsti je plavalna kožica.
Rep je zaradi krmilne naloge pri plavanju močan in širok pri nastavku, močno odlakan.
V mirovanju je spuščen, med gibanjem nošen vodoravno, lahko se rahlo ukrivlja navzgor.

Gibanje je lepo koordinirano in daje vtis lahkotnosti. Značilnost te pasme je, da se jim med gibanjem koža na hrbtu nekoliko pozibava, kar pa seveda samo še poudari njihovo eleganco.

_{Neverine's as a Stormbird
Foto: psarna Logrus}

Kožuh je dvojen, izjemno gost, masten in vodoodporen. Krovna dlaka je relativno dolga, ravna do rahlo valovita. Podlanka je mehka in gosta, pozimi gostejša. Dlaka na glavi, gobcu in uhljih je kratka in žametna. Dlaka na zadnji strani nog daje videz operjenosti. Rep je enakomerno odlakan in ne tvori zastave.

_{Ursinus Velutus Vaya Con Dios
l: Oton Fantur in Marjana Štempihar
Foto: Marjana Štempihar}

Barva:
Dovoljene so črna (zaželjena je popolnoma črna, vendar so rjavkast odtenek in bele oznake na prsih, prstih in konici repa dovoljeni), belo-črna in rjava (čokoladna do bronasta). Ameriška kinološka zveza priznava tudi sivo barvo.

Velikost in teža:
Povprečna plečna višina samcev je 71 cm, samic 66 cm. Teža znaša od 54 do 68 kg.
Večja višina je zaželjena, vendar nikoli pomembnejša od pravilne okotenosti, strukture, simetrije, splošne uglašenosti in gibanja!

_{Ursinus Velutus Noel-Baker
l: Manja Žiberna
Foto: Manja Žiberna}

_{Ursinus Velutus Paloma Bianca
l: Oton Fantur in Molnar Antalne
Foto: psarna Island's Prince}

Opomba: Danes poznamo več tipov Nf-jev, osnovna pa sta dva – ameriški in evropski tip. Med njima obstajajo določene razlike v obliki glave in gobca, obliki šap, masivnosti, odlakanosti in značaju.

3 »Ta kuža je pa takooo prijazen...!«

Zaradi večstoletnega tesnega sodelovanja s človekom so se pri tej pasmi oblikovale lastnosti, s katerimi lahko kratko in jedrnato povzamemo njen značaj: pogum, zvestoba, inteligenca, neodvisnost v odločanju in predvsem izredna prijaznost in dobrodušnost. Vse izmed njih so bile v preteklosti ključnega pomena, če naj bi Nf svojo nalogo ob človeku opravljal dobro in zanesljivo.

Pogum je bil potreben zaradi nevarnega in nepredvidljivega dela na morju ter varovanja otrok. Plašnost je pri Nf-jih vse prej kot zaželjena, zato so takšni psi na razstavi lahko diskvalificirani in izločeni iz vzreje.
Vdanost in zvestoba sta se oblikovali ob neprestanem stiku in sodelovanju s človekom. Nf je bil v zgodovini (za razliko od mnogih drugih molosov) neprestano medsebojno odvisen od človeka, zaradi česar se ni nikoli preveč oddaljil od njega. Ta lastnost se je ohranila vse do danes. Nf je najraje tam, kjer smo mi. Ni potepuh in, čeprav se mu ponudi priložnost za to, raje ostane doma in počaka na nas.
Inteligenca je tista lastnost, zaradi katere je Nf pogosto zapostavljen, seveda neupravičeno. Res, da se ne more kosati s pasmami, kot je mejni škotski ovčar ali nemški ovčar, vendar nas lahko njegovo iznajdljivo dojemanje in reševanje problemov nemalokrat prijetno preseneti.
Neodvisnost v odločanju je Nf potreboval v nepredvidljivih in nevarnih situacijah, ko bi bilo čakanje na lastnikova navodila lahko usodno. Nf je sposoben sam prepoznati nevarno situacijo, zato se ob pogledu na utapljajočega človeka brez premisleka požene v vodo, da bi ga rešil.

_{Ko je ogroženo življenje, ni časa za odločanje!
Foto: Linda C. Parker}

Gotovo pa sta najbolj oboževani značajski potezi te čudovite pasme prijaznost in dobrodušnost, zaradi česar je Nf idealen družinski pes. Nf nikoli ne pokaže zob ali kako drugače agresivno reagira do ljudi. Obožuje družbo svoje družine in se lahko neskončno dolgo prepušča našemu ljubkovanju in izkazovanju ljubezni. Godi mu, če je v središču pozornosti, zato se ob srečanju s tujci z veseljem prepusti čohljanju. Otroci so ponavadi njegovi najboljši prijatelji, saj je bila z njimi povezana tudi njegova preteklost. Ker ima izjemno visok tolerančni prag (pravzaprav tako visok, da ga je skoraj nemogoče preseči), Nf potrpežljivo prenaša vlečenje za dlako in ušesa ter ob tem nikakor ne pokaže nejevolje. Ko mu je dovolj, enostavno vstane in odide drugam. Odrasel Nf se ponavadi zaveda svoje moči in velikosti, zato je v družbi otrok ali manjših psov, izjemno nežen in pazlijv. Kljub temu moramo paziti, da ne bi v svoji navdušenosti koga nehote podrl na tla.

_{Foto: psarna Logrus}

Vsi molosi imajo prirojen nagon po obvarovanju svojega doma in družine, tudi novofundlandec, čeprav je, kar se tega tiče, precej zadržan. Njegova naloga nikoli ni bila čuvati, ampak kvečjemu nadzorovati in na nenavadnosti opozoriti z laježem, zato Nf ni dober čuvaj, čeprav ponavadi za to zadostuje že njegova ogromna pojava. Na prihod obiskovalcev lahko opozori z laježem, nato pa vsakogar veselo sprejme in ga morda celo pospremi. Precej značilno je, da se Nf kot obrambni zid postavi med svojo družino in tujce in tako, brez groženj, da vedeti, da je prisoten.

Novofundlandec ne pozna posesivnosti. Vse kar ima, bo z največjim veseljem in brez kančka ljubosumja delil tudi z nami ali drugim psom. Zlahka se spoprijatelji z drugimi psi, saj ni pretepač. Na agresivno vedenje ne reagira napadalno, ampak se raje umakne, čeprav je ponavadi že njegova velikost in samozavesten nastop dovolj, da si pridobi avtoriteto.

_{Navezovanje stikov za njufke ni problem
Foto: Manja Žiberna}

Nf ni hiperaktiven pes in se zlahka prilagodi mirnemu življenju v družbi svoje družine. Rad ima poležavanje in kljub nezaposlenosti ne razvije destruktivnega vedenja. Tudi več ur na dan je lahko popolnoma sam, saj bo čas naše odsotnosti večinoma prespal v kakšnem hladnem kotičku. Vendar pa je to le ena plat te čudovite pasme. Čeprav daje njegov miren in uravnovešen značaj ter počasno gibanje vtis lenobnosti, je zdrav Nf ob pravi motivaciji izredno delaven in živahen pes. Še več; Nf-ja nič ne osreči bolj kot aktivno sodelovanje s svojim človekom, pa naj gre za delo, sprehod ali preprosto igro. Mnogo ljudi meni, da Nf ne potrebuje veliko gibanja, kar pa ne drži povsem. Res, da ni primeren za tek ali kolesarjenje, vendar lahko Nf z nami prehodi več kilometrov na dan in ob tem neskončno uživa. In verjemite ali ne, nič ni zabavnejše, kot opazovati tega orjaka, kako se z vso svojo maso in dlako podi za žogo ali čofota po vodi!

_{Voda!
Foto: psarna Logrus}


	Logiran

n3wfka

rad pišem

Spol:

Sporočil: 343

Re: Novofundlandec - predstavitev pasme

« Odgovor #1 : četrtek, 28.07.2005 : 01:45:56 »

4 Mali njufko je končno doma...

Mladiča Nf-ja moramo socializirati od trenutka, ko ga pripeljemo domov. Čeprav so mnogi mnenja, da Nf zaradi svojega priljudnega značaja ne potrebuje posebne socializacije – kar deloma drži – pa nam lahko ravno ta značaj povzroči marsikatero preglavico.

Za primarno socializacijo in navajanje na nenavadne zvoke in druge ljudi v prvih mesecih življenja bo nemalokrat poskrbel že vesten vzreditelj. Tako bo mladiček ob prihodu v novi dom že navajen na kopanje, sušenje, pravilno iztrebljanje itd. Na ramenih novega lastnika pa je, da svojega psička postopoma uvaja v okolje in nepredvidljive situacije (srečanje z ljudmi, psi, vožnja z avtomobilom itd.).

_{Mladički, stari 5 tednov
Foto: psarna Logrus}

V prvih mesecih življenja so mladički Nf-ja (za razliko od mladičev nekaterih drugih pasem) ponavadi še zelo zaspani. Ko so budni, radi raziskujejo in se igrajo, vendar se kaj hito utrudijo in zaspijo. Zares živahni postanejo šele okrog 6-ih mescev starosti, ko se lahko neprestano igrajo, tekajo in predvsem uničujejo. To obdobje t.i. »pasje pubertete« se lahko zavleče vse do 18-ih mesecev starosti ali še dlje. Popolnoma normalno je, da boste v tem času življenja z novim družinskim članom ob marsikatero oblačilo, zavese in cvetlice na vrtu. To naj vas nikar ne skrbi, saj je to lahko le eden izmed znakov, da je vaš mladič zdrav in normalen. V tem destruktivnem obdobju je najbolje, da s svojim Nf-jem preživite čim več časa in ga zaposlite z igro in učenjem.

Ker je Nf pri enem letu starosti še vedno (zelo velik!) mladič, se tako tudi obnaša, zato je pomembno, da ga čimprej naučimo osnovnih povelj. Rado se namreč zgodi, da se živahen mlad Nf razveseli srečanja z ljudmi (še posebej, če je imel poprej z njimi dobre izkušnje) in s svojim navdušenim pozdravljanjem povzroči nepotreben preplah. Predstavljajte si, da proti vam teče ogromna kosmata kepa, vi pa ne veste, kaj storiti. Poleg tega je lahko že šestmesečen mladič dovolj močan, da vas zlahka potegne za seboj, zato nikar ne odlašajte s privajanjem na vrvico!

_{Takšne kepice kaj hitro zrastejo v...
Foto: psarna Logrus}

_{...takšne kepe!
Foto: Linda C. Parker}

Čeprav Nf ni pes, ki bi si prizadeval zaseči mesto vodnika v družini, pa je pomembno, da mladiču že zgodaj s samozavestnim in neomajnim nastopom pokažemo, da smo vodja mi. S psom, ki ima dobrega vodnika, pozneje ne bo nobenih resnejših težav. Nf zelo hitro ugotovi, kaj sme in česa ne. Včasih zna biti precej svojeglav in ne izpolni takoj naših ukazov. Na takšen način preizkuša do kod sežejo meje še dovoljenega ter seveda nas same. V takšnih siuacijah bodite strogi in odločni, vendar nikoli nasilni! Nikoli ne tepite svojega Nf-ja, saj boste na takšin način v njem vzbudili le strah, nezaupanje in prezir.

Preden pripeljete mladička v nov dom, se dobro pogovorite z vzrediteljem o vsem kar potrebuje (pripravite mu ležišče, igrače, posodico za hrano in vodo itd.), predvsem pa se pozanimajte o kvalitetni prehrani. Mladiči Nf-ja v zelo kratkem času, zelo hitro in predvsem veliko zrastejo! V prvem letu življenja mladič doseže svojo višino, v drugem pridobi na masi, utrdijo se mu kosti, v tretjem pa doseže odraslo dobo. Prav zato je pomembno, da mladič v prvem letu življenja dobiva posebno hrano, prilagojeno mladičem velikih pasem. Mladič mora dobiti polnovreden obrok, da se njegovo telo in kosti lahko prilagodijo hitri rasti. Vendar morate paziti, da hrana ne bo vsebovala več beljakovin in kalcija, kot ga mladič potrebuje za normalen razvoj, saj se v tem primeru lahko kaj hitro zgodi, da mladič zraste prehitro, posledica pa so prešibke in okvarjene kosti.

_{Ste pripravljeni nanj?
Foto: psarna Logrus}

Vsaj v prvem letu življenja, ko mladič raste in ima še zelo mehke kosti, pazite nanj. Ne obremenjujte ga s prenapornimi sprehodi in hojo po stopnicah ali prestrmem terenu. Prav tako ga ne vlecite za noge in ne dovolite otrokom, da bi se vzpenjali nanj. Vse to namreč slabo vpliva na mladičeve rastoče sklepe in kosti. Najboljša aktivnost tako za mladiča kot za odraslega Nf-ja je plavanje, saj ne obremenjuje sklepov, pes pa si kljub temu krepi mišice in pridobiva na kondiciji.

_{Plavanje je najboljša rekreacija za newfija
Foto: Manja Žiberna}

Mladički novofundlandca imajo zelo mehko, svilnato in puhasto dlako, ki pa jo začnejo pri približno 6-ih mesecih starosti izgubljati, nadomesti pa jo prava dlaka. To se najprej opazi po sredini hrbta in repa, kjer postane dlaka nekoliko ostrejša in bolj bleščeča.

5 Priden učenec, odličen delavec!

Čeprav je danes večina Nf-jev predvsem družinskih psov, pa je to v svoji osnovi še vedno predvsem močan in odporen delovni pes. Zaradi njegove energije, želje, da bi ustregel lastniku, inteligence in predvsem volje po delu lahko z njim opravimo raznovrstne tečaje. Nezaposlen Nf pogosto daje vtis flegmatičnosti in ravnodušnosti, vendar je to daleč od resnice. S pravilno motivacijo (hrana) in potrpežlijvostjo lahko z njim dosegamo zavidljive rezultate. Vendar pa nikar ne pričakujmo od svojega psa preveč na enkrat. Nf je sicer zelo inteligenten pes, vendar za uspešno izpolnitev določene vaje potrebuje bistveno več ponovitev, kot nekatere druge pasme. Ker je Nf miren in potrpežljiv, dosega v poslušnosti med velikimi pasmami najboljše rezultate. Odlično se odreže tudi pri izpitih v pasji šoli, saj ni neučakan in nikoli ne vstaja živčno z mesta. Zaradi nežnega značaja je veliko Nf-jev izšolanih v terapevtske pse, nekateri pa tekmujejo celo v agilitiju in sledenju.

_{Vaja poleg v krogu
Vir: L'Amicale du TerreNeuve de Geneve et Bassin Lemanique - Švica}

Kljub vsemu pa Nf še vedno najbolje opravlja tisto, čemur je bil namenjen vso svojo preteklost – reševanje iz vode in vleko vozičkov.

Reševanje iz vode:
Nf ima silen nagon po reševanju in obvarovanju človeških življenj. V preteklosti je bil na vsakem krovu prisoten vsaj en Nf, po nekaterih zapisih je bil ta mogočen pes prisoten tudi ob potopitvi Titanika. Nf Boatswain je iz vode potegnil Napoleona, leta 1919 pa je drug Nf rešil celotno posadko potopljene ladje in za to prejel posebno priznanje. To je le nekaj primerov izmed vseh požrtvovalnih posredovanj teh psov, katerim mnogi dolgujejo svoje življenje.

Nf je pes, ki naravnost uživa v vodi. Ima za vodo nepropustno dlako, plavalno kožico, globok prsni koš in košat, močan rep s katerim uravnava smer svojega plavanja kot s sidrom. Velike ustne mu omogočajo normalno dihanje tudi takrat, ko plavajoč v vodi drži človeka ali vleče čoln. Ob pogledu na utapljajočega se človeka se Nf nagonsko požene v vodo, vendar (za razliko od nekaterih drugih pasem) s šapami ne udriha po utopljencu ali ga grabi z zobmi. Nf priplava prav do človeka in mu dovoli, da se ga le-ta oprime, nato pa ga varno prepelje do obale ali čolna. Le v primeru nezavestnega utopljenca Nf le-tega čvrsto zgrabi za roko in ga tako (če je potrebno) prevali na hrbet, z obrazom iz vode. Ko sta ob reševanju prisotna dva Nf-ja, nagonsko zgrabita vsak svojo roko.

_{Trden prijem vodi na varno
Vir: L'Amicale du TerreNeuve de Geneve et Bassin Lemanique - Švica}

Vendar pa nagon ni dovolj za uspešnega reševalnega psa. Za to so potrebni meseci, včasih leta trdega dela, čemur so namenjeni posebni tečaji, ki pa so navoljo le v tujini. Te tečaje je priporočljivo začeti že pri mladičih s privajanjem na vodo in plavanje. Sestojijo iz različnih težavnostnih stopenj, ki jih mora pes uspešno opraviti za pridobitev naziva reševalnega psa. Tako mora takšen pes ob koncu tečajev popolnoma obvladati osnovne ukaze (hoja ob nogi brez vrvice, odpoklic itd.), poleg tega pa še večminutno (10-20 min) konstantno plavanje za čolnom, prinašanje predmetov iz vode, reševanje utopljenca, reševanje nezavestnega utopljenca, prinašanje vrvi k čolnu ali utopljencu, prinašanje rešilnega jopiča utopljencu, vleko čolna (tudi 450kg!), pogosto pa tudi skok iz helikopterja v vodo.

_{Čoln na njufko pogon
Vir: L'Amicale du TerreNeuve de Geneve et Bassin Lemanique - Švica}

_{Akcijaaa!
Vir: L'Amicale du TerreNeuve de Geneve et Bassin Lemanique - Švica}

Vleka vozičkov:
Novofundlandčeva izjemna pomoč ribičem pa se ni odražala le na morju, marveč tudi na kopnem. Po vsakem ribolovu so Nf-ji, vpreženi v vozičke, pomagali ulov odpeljati v mesto. Nepogrešljivi pa so bili tudi pri prevažanju lesa iz gozda in dovažanju mleka in pošte po vsej deželi, zaradi česar se je motiv Nf-ja pojavil na številnih poštnih znamkah tedanjega časa.
V eno vprego je bilo lahko vpreženih od enega do celo sedem Nf-jev, ki so svojo nalogo uspešno opravili tudi brez pomoči lastnika. Če so dobro poznali pot, so se po končanem delu vselej zvesto vrnili domov. Pozneje so to njihovo sposobnost izkoristili med drugo svetovno vojno, ko so Nf-ji skupaj s pirenejskimi psi vlekli zaloge hrane in orožja na Aljasko.

Danes tovrstne sposobnosti teh psov seveda ne pridejo več v poštev, so pa zato (najbolj v ZDA in Kanadi) priljubljene tekme v vleki vozičkov, kjer se morata vodnik in pes izkazati kot odlična partnerja, sposobna medsebojnega sodelovanja in komuniciranja, saj lahko vodnik svojega psa usmerja le z verbalnimi ukazi in ročnimi signali.

_{Vleka vozičkov - nekoč delo, danes šport
Foto: Linda C. Parker}

_{Rabi kdo prevoz?
Vir: L'Amicale du TerreNeuve de Geneve et Bassin Lemanique - Švica}

6 Uh, spet ta dlaka!

Nf-ji zaradi svoje dolge, izjemno goste in dvojne dlake potrebujejo še posebno veliko nege. Priporočljivo je, da svojega Nf-ja skrtačite vsak dan oz. NAJMANJ enkrat na teden. Vendar nikar ne čakajte, da se začnejo v dlaki delati vozli, saj si boste na tak način delo le močno otežili.

Krtačenje:
Za osnovno nego dlake boste potrebovali:
-navadno krtačo z bucikami (pin brush)
-slicker krtačo z ukrivljenimi zobci in brez bucik
-kovinski glavnik (dobro je, da imate tako gostega, kot redkejšega)
-škarje

Za lažje delo psa postavite na mizico. Najprej vzemite krtačo z bucikami. Začnite pri hlačah (to je dolga dlaka na zadnji strani stegen). Dlako z eno roko privzdignite, z drugo pa nežno krtačite tako, da dlako vlečete izpod prve in tako greste postopoma vedno više, vse do nastavka repa. Takšen način česanja vam omogoča, da dlako natančno prečešete vse do kože. Nepoučeni lastniki dolgodlakih psov namreč pogosto delajo napako, ko češejo dlako le površinsko. Tako počesan pes je na daleč sicer videti urejen, podlanka pa se kaj hitro spremeni v vozle.
Prečešite tudi križ in rep. Na enak način prečešite tudi telo. Začnite pri trebuhu in nadaljujte vse do hrbta. Nato prečešite še vrat in prsi.

Nato vzemite slicker krtačo. Z njo prečešite dolgo dlako na zadnji strani sprednjih nog in dlako zadnjih nog pod skočnim sklepom. Češite enako kot prej-začnite spodaj in postopoma nadaljujte vedno više. Slicker krtačo lahko uporabimo tudi pri negovanju puhastega kožuščka mladičev. Ker slicker krtača nima bunkic na koncu zobcev, bodite z njo še posebej previdni, da ne opraskate kože svojega psa.

Za konec uporabite še redek kovinski glavnik. Z njim še enkrat prečešite dlako na repu, zadnji strani nog, na prsih (če je to potrebno) in okrog ušes. Tako se boste prepričali, da v dlaki res ni nobenih vozlov. Prav tako z nijm prečešite krajšo dlako na sprednji strani nog in na stegnih. Gostejši kovinski glavnik pride pogosto prav ob odstranjevanju raznih semen in smeti iz dlake.

Pri negi bodite še posebej pozorni na predele med sprednjimi in zadnjimi nogami, za ušesi, na prsih in na zadnji strani nog, saj se tam dlaka najraje zavozla.
Novofundlandca nikoli ne češite proti rasti dlake, niti ne poskušajte s spreji ustvariti t.i. odprtega kožuha, kakršnega ima npr. samojed, saj se mora novofundlandčev kožuh prilegati telesu.
Pazite tudi, da svojega Nf-ja ne boste česali več, kot je to dejansko potrebno, saj mu na takšen način lahko izčešete preveč podlanke.

Če je potrebno s škarjami skrajšajte dlako na šapah in pod ušesi. Na tak način boste preprečili, da bi se med prsti zatikala semena in umazanija, ušesa pa boste lažje očistili, saj se v dolgi dlaki ne bo nabiralo ušesno maslo. Enako lahko dlako skrajšate tudi okrog zadnjika.

Več časa boste morali česanju posvetiti v zimskih mesecih, ko je podlanka gostejša, predvsem pa med sezono menjave dlake, to je pozno pomladi in pozno jeseni.

Opomba: Novofundlandec se s svojim kožuhom lahko prilagodi podnebju, v katerem živi. Zaradi tega imajo Nf-ji, ki živijo v toplejšem podnebju ponavadi manj podlanke, kot tisti, ki živijo v hladnejšem. Iz istega razloga lahko Nf-ji, ki stalno živijo v stanovanju, podlanko izgubijo.

_{Pouch Cove's Just For Skippers
l: Bela Siklosi
Foto: Skipper's kennel}

Feniranje:
Zelo priporočljiv pripomoček pri negi novofundlandčeve dlake je tudi poseben fen za gosto in dolgo dlako, ki piha hladen zrak pod visokim pritiskom. Tak fen lahko do neke mere učinkovito nadomesti krtačenje in vam skrajša, predvsem pa olajša delo. Zaradi svoje moči odmrlo dlako in delce kože enostavno izpiha iz kožuha, prav tako pa tudi prah in umazanijo, ki je s krtačenjem nikakor ni mogoče odstraniti. Hkrati curek hladnega zraku kožo masira, nam pa omogoča, da psa temeljito pregledamo in mogoče odkrijemo nepravilnosti na koži. Navaden fen za ljudi ni primeren, saj je prešibak, izpihan zrak pa ponavadi pretopel.

Kopanje:
Ob rednem krtačenju in feniranju vaš Nf ne bo potreboval prepogostega kopanja, vendar ni nič narobe tudi, če ga skopate enkrat ali večkrat na mesec. Paziti morate le, da uporabljate kvalitetne preparate in da delo opravite pravilno, saj lahko sicer uničite naravno maščobno zaščito vašega njufa..
Pred kopanjem Nf-ja dobro prečešite in odstranite vse vozle!
Psa najprej dobro zmočite z MRZLO vodo! Morda se vam zdi to nenavadno ali celo nehumano do psa, vendar je to zanj in njegovo kožo zelo dobro. Nf-jem se v gostem kožuhu rade zaredijo različne bakterije in zajedalci, koža pa težko diha, se izsuši, pojavi se prhljaj. Mrzla voda je zato pravi balzam za kožo vašega Nf-ja, saj učinkovito pomori bakterije, kožo pa pomiri in ohladi.
Šampona nikoli ne nanašajte neposredno na psa. Najprej ga razredčite z vodo in ustvarite peno, le-to pa z gobo enakomerno porazdelite po psu. Pustite delovati nekaj minut. Pena se bo enakomerno prebila vse do kože in posrkala umazanijo. Nato dobro sperite s hladno vodo. Spirajte, spirajte in še enkrat spirajte, dokler ne boste prepričani, da ste odstranili ves šampon.
Nf-ja nato dobro osušite z brisačami in fenom (Ne fenom za ljudi!).

Svojemu Nf-ju nikar ne pozabite redno čistiti ušes, po potrebi pa mu tudi postrizite kremplje.

Njufko Maj s prijatelji
Foto: Manja Žiberna


	Logiran

n3wfka

rad pišem

Spol:

Sporočil: 343

Re: Novofundlandec - predstavitev pasme

« Odgovor #2 : četrtek, 28.07.2005 : 01:59:56 »

7 Kaj pa zdravje?

Kot velika pasma so Nf-ji nagnjeni k mnogim boleznim, kar nekaj izmed njih pa je dednih in zelo hudih:
Kolčna in komolčna displazija, vse vrste stenoz in druga srčna obolenja (najpogostejša subaortna stenoza) in cistenuria.
Pojavljajo pa se še okvare vek (ektropia in entropia), pri starejših psih siva mrena, zasuk želodca, razne alergije in kožne težave (predvsem na račun gostega kožuha)...

Tukaj bom namenila nekaj vrstih cistenuriji, saj doslej na slovenskem spletu nisem zasledila še ničesar konkretnejšega o njej:

Cistenuria:
Cistenuria je dedna bolezen, ki je postala pogosta šele v zadnjem času. Pri njej gre za napako pri filtriranju urina v ledvičnih cevkah. Pri zdravih psih se aminokislina cistein med filtriranjem izloči iz urina in reabsorbira v ledvičnih cevkah, pri obolelih psih pa to ni mogoče, kar privede do nenormalno velike količine cisteina v urinu. Ker cistein v urinu ni topen, se začnejo iz njega v mehurju ali sečnici tvoriti cisteinski kristali in cisteinski kamni.
To je še posebej nevarno pri samcih, ki imajo dolgo in tanko sečnico, saj se le-ta zaradi kamnov zlahka zamaši. Samci, oboleli za cistenurio, trpijo zaradi kroničnih vnetji urinarnega trakta, poškodbami mehurja in sečevoda in zamašitvami, ki ob nepravi oskrbi privedejo do odpovedi ledvic in smrti.
S posebnimi preiskavami urina in DNA testi lahko že pri zelo majhnih mladičih odkrijemo prenašalce
in obolele pse.

_{Najpogostejše dedne bolezni novofundlandcev
Izdelala: Sara Berginc}

Prav zaradi vseh dednih bolezni je pomebno, da svojega mladiča kupite pri dobrem vzreditelju, ki mu povsem zaupate. Ob nakupu se pozanimajte o teh boleznih, prepričajte se, da je bil vaš mladič testiran za cistenurio in SAS (v kolikor je v državi, kjer kupujete, to mogoče), povprašajte vzreditelja o zdravju staršev, starih staršev svojega mladiča. In nikar ne kupujte nerodovniškega mladička!

8 Novofundlandec ni za vsakogar!

Ste se odločili, da je Nf kot nalašč za vas? No, premislite še enkrat! Kljub čudovitemu značaju in izjemni lepoti Nf še zdaleč ni primeren za vsakogar! To je pasma, ki zahteva veliko časa in skrbi, veliko prostora, gibanja, denarja...

Čas: Nf-ji so psi, ki zaradi dolge in goste dlake zahtevajo še posebej redno in skrbno nego. Če niste pripravljeni na to ali nimate volje ali časa za to, se nikar ne odločite za to pasmo!

Prostor: Ljubek mladič kaj hitro zraste v ogromnega psa, ki potrebuje vsaj enouren sprehod na dan in velik vrt ali dvorišče. Življenje z Nf-jem v bloku je sicer možno in lahko tudi prav prijetno, vendar morate v tem primeru s svojim psom še posebej veliko časa preživeti zunaj. Pa smo spet pri času!

Denar: Se vam zdi neumno zapraviti 200.000 ali več tolarjev za rodovniškega psa? Nikar ne razmišljajte tako, saj je to le začeten in minimalen strošek v primerjavi z vsem, kar še sledi. Kvalitetna prehrana, krtače, šamponi, veterinarski stroški... Premislite!

Čistoča: Nf je pasma, ki vsekakor ni za pretirane redoljubce. Čeprav mu lahko s krtačo in fenom odstranimo večino odmrle dlake, pa še zdaleč ne vse. Nf dlako po malem izgublja vseskozi in kaj kmalu jo boste imeli prav povsod: v vsakem kotu dvorišča ali stanovanja, na oblačilih, kavču... In to je šele začetek! Počakajte na sezono menjave dlake!
Poleg dlake pa je tu še sila neprijetna lastnost Nf – slinjenje. Vsi Nf –ji se slinijo, nekateri bolj drugi manj. To boste opazili predvsem, ko bo vašemu Nf-ju vroče ali bo zavohal slastno hrano. Ste pripravljeni na tekanje za svojim psom z brisačo v roki?

Belo kepico ali belo kepo?
Foto: Manja Žiberna

9 Zanimivosti in opombe

•   Novofundlandci imajo zančilnost, ki jo lovci imenujejo »mehak gobec«. Če Nf-ju damo igračo, ki cvili, bo ob njenem pisku popustil ugriz.

•   Priljubljenost novofundlandcev v Angliji in Evropi nasploh sta povzdignila tudi pesnik Lord Byron, ki je svojemu Nf-ju Boatswainu posvetil pesem in predvsem slikar Sir Edwin H. Landseer, ki je s svojimi čudoviti slikami belo-črnih Nf-jev v 19. stoletju sprožil pravo malo evforijo za to pasmo. Po njem je poimenovana pasma Landseer.

•   Landseer in novofundlandec nista ista pasma, čeprav imata oba podobno poreklo in oba izhajata iz istih domačih psov na Novi Fundlandiji. S prihodom obeh pasem v Anglijo sta se njuni poti strogo ločili. Sprva je bil v izoblikovanje pasme landseer vmešan tudi novofundlandec, kasneje pa je pasma ubrala svojo pot. V Ameriki se landseerje še vedno uvršča pod novofundlandce, v Mednarodni kinološki zvezi (FCI) pa je strogo ločena od novofundlandcev. Landseerji se od novofundlandcev precej razlikujejo po videzu (so višji in po barvi le belo-črni) in značaju (nekoliko ostrejši in aktivnejši).

•   Barve, ki jih lahko opazimo na razstavah (črna, belo-črna, rjava) niso edine barve, ki jih lahko najdemo pri Nf-jih. Genetika pogosto naredi svoje, tako da poznamo tudi sive, belo-rjave, belo-sive in krem Nf-je, le da takšnih seveda ne moremo razstavljati, so pa tudi precej redki.

_{Lion, a Dog, Sir Edwin Landseer
Vir: William Secord Gallery}

10 Moje mnenje o Novofundlandcu

Sama sem se s to pasmo prvič srečala pri približno 8-ih letih starosti. Spomnim se velikega, črnega in kosmatega psa, ki se je potepal po našem kraju. Takrat o tej pasmi seveda nisem vedela še popolnoma nič. Ne morem reči, da je šlo za ljubezen na prvi pogled, res pa je, da je pritegnil mojo pozornost. Čez nekaj let smo se po smrti naše psičke odločali o nakupu novega psa. Želeli smo si velikega in kosmatega, predvsem pa prijaznega do vseh ljudi, saj nismo iskali čuvaja, in tako smo se odločili za novofundlandca. Nismo se zmotili! Novofundlandec mi je v teh nekaj letih, kar sem povezana z njim, zlezel pod kožo v vseh pogledih. Impresionirata me njegova izjemna lepota in velikost, predvsem pa značaj. Živeti s predstavnikom te pasme je vsekakor nekaj posebnega. Novofundlandec nikjer ne ostane neopažen, odzivi pa so zmeraj pozitivni, kar gre predvsem na račun njegove velikosti in čudovitega kožuha ter izredno družabnega značaja.

Novofundlandec je pasma, s katero je pravi užitek živeti, seveda, če si primeren človek zanj. In kakšen je po mojem mnenju takšen človek?
Predvsem umirjen in prijazen, velik ljubitelj živali...in ljudi. Velikokrat sem namreč dobila občutek, da so lastniki novofundlandcev po naravi zelo mirni in prijazni, če pa niso, zagotovo to postanejo ob svojem njufku. Ja! Svojemu kosmatincu boste kaj hitro postali precej podobni in on vam. Že njegov pogled vam bo povedal dovolj: »Kaj toliko hitiš, dragi gospodar? Usedi se k meni v senco in me počohaj, saj ne gori voda!« Če pa boste vzeli v roke njegovo igračko ali povodec, se bo kaj hitro spremenil v najbolj živahno bitje pod soncem. Takšen je pač novofundlandec - lenobnež in največji divjak hkrati!
In seveda, lastnik mora obvladati nekatere pogajalske veščine. Novofundlandec je pameten pes, zato kaj hitro ugotovi, kdaj je kakšna stvar (zanj) »neumna«. Resnega dela se loti na resen in uspešen način, manj resnega dela pa....khm...Imejte dovolj hrane pri sebi pa ne bo problema! Moj njufko bi za hrano naredil skoraj vse, celo počel prevale, priklone, se vrtel in skakal, sedal, znova vstajal, stokrat stekel po kakšen predmet... Brez hrane pa se mu vse to zdi trapasta potrata časa.

Nekoč je neki lastnik novofundlandca dejal, da je to pes, s katerim moraš živeti, kot z enakovrednim človekom. Sprejeti ga moraš kot partnerja in ne kot absolutnega podložnika, ki mora neprestano in popolnoma izpolnjevati tvoje ukaze. Tudi sama sem takšnega mnenja. Novofundlandec je namreč pes, ki mu moraš pustiti dihati in se sprijazniti s tem, da te sicer spoštuje in neizmerno ljubi, vendar ne bo storil vsega, kar ti pade na pamet, sploh pa ne na prvi mig. Seveda, saj je vendar molos!
Predvsem pa moraš svojega njufka ljubiti, kot on ljubi tebe. Šele, ko se med tabo in njim splete vez, lahko začneš spoznavati njegov čudovit značaj, prej ne.
Velikokrat sem kje zasledila slogan »Enkrat njufko, vedno njufko!«. Pri meni to še kako drži, odločena sem namreč, da me bodo ta čudovita bitja spremljala tudi vnaprej!

_{Reševalec življenj
Foto: psarna Logrus}

11 Za tiste, ki jim ni do branja...

Tukaj je za konec izluščenih in zbranih zbranih nekaj najosnovnejših dejstev o novofundlandcih, za vse tiste, ki jim ni do branja celega opisa ali ostale, ki bi si radi osvežili spomin.

Novofundlandec JE
1.   potomec velikih domačih psov z Nove Fundlandije in različnih pasem iz Evrope, ki so jih tja zanesli pomorščaki.
2.   pomagal ribičem pri ribolovu in vleki vozičkov.
3.   velik (66 do 71cm), dolgodlak, močan, skladno grajen pes, črne, belo-črne ali rjave barve.
4.   izredno prijazen, dobrodušen in toleranten.
5.   inteligenten in zelo učlijv.
6.   velik prijatelj otrok.
7.   zelo zahteven za nego.
8.   odličen reševalni in vprežni pes.
9.   nagnjen k mnogim dednim in drugim boleznim (displazija, cistenuria, stenoze...)
10.   pes, ki te zasvoji.

Novofundlandec NI
1.   agresiven ne do ljudi, ne do drugih psov.
2.   lenuh.
3.   primeren za tek ali kolesarjenje.
4.   nezaupljiv do tujcev.
5.   dober čuvaj, obiskovalce prijazno sprejme.
6.   plašen.
7.   za ljudi z malo časa, prostora, denarja.
8.   za nepotrpežljive in nemirne ljudi.
9.   ista pasma kot landseer.
10.   pes, ki te pusti ravnodušnega.

12 Viri:

http://www.newfdogclub.org/ - Ameriški klub za novofundlandce
http://www.thenewfoundlandclub.co.uk/ - Britanski klub za novofundlandce
http://www.bearadisenewfoundlands.com/ - Stran z veliko koristnimi nasveti o pasmi
http://www.capricciofarmnewfs.com/brdinfo.htm - Še ena stran z mnogo koristnimi napotki in podatki
http://www.hundportalen.se/eng_index.asp - Zabavna in poučna stran o njufkih, čudovite fotografije
http://www.logrus.trivium.blink.pl/newfs.html - Psarna novofundlandcev, ogromno fotografij, natančen vodič o razstavni negi
http://www.osanewf.com/ - Nekaj o delu, negi, mladičkih, razstavah...
http://www.sweetbay.com/ - Novofundlandci kot vlečni psi, vodni psi, agility psi, sledni psi...
http://www.gad.net/Newf-FAQ/Newf-FAQ_Index.html - FAQ o novofundladcih
http://www.dogpainting.com/home.cfm/ - Internetna galerija pasjih umetnin, zgodovine pasem
http://www.mojpes.net/ - Portal o psih
FCI standard, ki ga je prevedla Špela Židan.

Za mojpes.net pripravila Sara Berginc.
Tekst in fotografije so avtorsko zaščiteni. Vsako kopiranje, ki ni v skladu s pogoji uporabe spletnega portala mojpes.net (točka 14), je strogo prepovedano.


	Logiran

n3wfka

rad pišem

Spol:

Sporočil: 343

Re: Novofundlandec - predstavitev pasme

« Odgovor #3 : četrtek, 28.07.2005 : 02:10:40 »

FCI standard

NOVOFUNDLANDEC

IZVOR: Kanada

DATUM IZDAJE ORIGINALNEGA
VELJAVNEGA STANDARDA: 29.10.1996

UPORABNOST: za težka bremena, vodni pes

KLASIFIKACIJA F.C.I.: skupina 2 Pinči in šnavcerji-
Molosoidne pasme-
Švicarski gorski psi in čredni psi in druge pasme
Sekcija 2.2 molosoidne pasme, gorski tip

Brez delovnega preizkusa

ZGODOVINA PASME: Pasma izvira iz otoka Nova Fundlandija in sicer iz takratnih izvirnih psov in velikih črnih, medvedom podobnih psov, ki so jih predstavili Vikingi po letu 1100. S prihodom evropskih ribičev, ki so imeli podobno različico so pomagali utrditi in znova oživiti to pasmo, ampak so obdržali prvotne značajske karakteristike. Ko se je leta 1610 začela kolonizacija na otoku je imel novofundlandec že močno izoblikovano morfološko in naravno obnašanje. Te lastnosti so mu dovoljevale, da je lahko kljuboval ekstremnim vremenskim razmeram in morski vodi medtem, ko je vlekel težka bremena iz vode na kopno, ali pa je služil kot vodni pes in kot reševalec iz vode.

SPLOŠNI IZGLED: Novofundlandec je masiven pes z mogočnim telesom, mišičast in dobro koordiniran v svojem gibanju.

POMEMBNI PROPORCI: Dolžina telesa od ramen do zadka je večja kot višina vihra. Telo je kompaktno. Pri psicah je lahko nekoliko daljše in manj masivno kot pri samcu. Razmerje od vihra do spodnje linije prsi je nekoliko večja kot razmerje od spodnjega dela prsi do tal.

OBNAŠANJE IN ZNAČAJ: Novofundlandec izraža dobrodušnost in mehkobo. Je dostojanstven, igriv in iznajdljiv. Poznan je po svoji pristni prijaznosti in vedrini.

GLAVA: Masivna. Glava psice mora biti enako oblikovana kot pri samcu, le da je manj masivna.

KRANIALNA REGIJA:
Lobanja: široka z rahlo izbočenim temenom in močno razvito zatilno kostjo.
Stop: izražen, ampak nikoli prekinjen.

OBRAZNA REGIJA:
Smrček: velik, dobro pigmentiran, nosnice dobro razvite. Barva: črna pri črnih in belo črnih psih, rjava pri rjavih psih.
Gobec: definitivno kvadraten, globok in zmerno kratek, pokrit s kratko in gosto dlako. Gobec mora biti brez gub. Kotički ust so vidni, vendar ne pretirano izraženi.
Ustne: mehke
Čeljusti/zobovje: škarjast oziroma kleščast ugriz
Oči: relativno majhne, ne preveč globoko vsajene. Oči so precej narazen, tretja veka ne sme biti vidna. Barva: temno rjave pri črnih in belo črnih psih, svetlejše so dovoljene pri rjavih psih.
Uhlji:Relativno majhni, trikotni z zaokroženimi konicami. Nastavljeni precej nazaj ob straneh glave in se tesno prilegajo glavi. Ušesa odraslega psa, potisnjena naprej, segajo do notranjega kotička očesa na isti strani.

VRAT: Močan in mišičast, dobro nasajen na ramena in dovolj dolg, da zagotavlja značilno držo glave. Na vratu ne sme biti prekomernih kožnih gub.

TELO: Zgradba kosti je v celoti masivna. Gledano s strani je telo globoko in krepko.

Zgornja linija: zravnana in čvrsta od vihra do zadka
Hrbet: Širok
Ledveni del: močan in mišičast
Zadek: širok in padajoč v kotu 30°.
Prsi: široka, polna in globoka, s pravilno razporeditvijo reber
Trebuh in spodnja linija: skoraj ravna in nikoli usločena navzgor.

OKONČINE

PREDNJE
Prednje noge so ravne in paralelne, tudi takrat, ko pes hodi ali kadar je v počasnem kasu.
Rame: zelo mišičaste in postavljene nazaj
Komolci: blizu prsi
Dlan: nekoliko naklonjena (sloping)
Šapa: velika in proporcionalna telesu, dobro zaobljena in čvrsta, s čvrstimi in kompaktnimi prsti. Prisotna je plavalna kožica.

ZADNJE
Ker je gonilna sila za zakopavanje, vleko težkih bremen in plavanje odvisna od zadnjih okončin je struktura zadnjega dela pri Novofundlandcu zelo pomembna. Medenica mora biti močna, široka in dolga
Zgornje stegno: široko in mišičasto
Kolenski sklep: pravilno upognjen, ampak ne sme dajati vtisa da čepi ali se klečeplazi
Spodnji del: močan in precej dolg
Gležnji: razmeroma kratki, dobro spuščeni in dobro narazen, paralelna med seboj. Ne obračata se navzven ali navznoter
Šapa: čvrsta in močna. Če so sledniki prisotni, jih je potrebno odstraniti

REP: Rep pri plavanju služi kot krmilo; posledično temu je močan in širok na samem korenu. Ko pes stoji, rep visi dol z možnostjo rahlo obrnjene konice repa navzven. Segati mora do skočnega sklepa, lahko tudi malo nad njim. Ko je pes v gibanju, ali kadar je vesel, rep nosi naravnost z rahlo ukrivljenostjo navzgor, ampak nikoli zavit čez hrbet ali pa med nogama.

DRŽA/GIBANJE: Novofundlandec se giblje tako, da pomika sprednje noge daleč naprej. Zadnji del je gonilna sila in daje vtis, da se giblje zelo lahkotno. Vrat je rahlo nazaj in raven. Ko hitrost narašča, se pes nagiba h gibanju , ki se ujame z zgornjo linijo

KOŽUH

Dlaka: Novofundlandec ima vodo odporno dvojno dlako. Zunanja (krovna) dlaka je razmeroma dolga in ravna brez kodrov. Rahla valovitost je dovoljena. Spodnja dlaka (podlanka) je mehka in gosta, gostejša pozimi kot poleti, ampak vedno prisotna na zadku in prsih. Dlaka na glavi, gobcu in uhljih je kratka in gosta. Sprednje in zadnje noge dajejo videz operjetnosti. Rep je popolnoma pokrit z dolgo in gosto dlako, ki pa ne tvori zastave. Trimanje in striženje nista zaželjena.

Barva: Črna, belo-črna, rjava

Črna: tradicionalna barva je črna. Ta mora biti po možnosti čimbolj črna, vendar je dovoljena tudi rahlo rjavkasta, približno tako kot porjavitev na soncu. Bele oznake na prsih, prstih na/ali konici repa so dovoljene.

Belo črna: Ta različica je zgodovinskega pomena za pasmo. Priporočen vzorec lis je črna glava z zaželjeno belo liso na čelu, ki se razteza do gobca, ledveni del je črn z enakomernimi lisami, črn zadek in zgornji del repa. Ostali deli morajo biti beli, lahko imajo majhno število črnih pik

Rjava: Rjava barva gre od čokoladno rjave do bronaste. Bele oznake na prsih, prstih in konici repa so dovoljene.
Belo črni in rjavi naj se razstavljajo skupaj s črnimi.

VELIKOST IN TEŽA:
Povprečna višina vihra je:
Za odrasle samce: 71 cm,
Za odrasle samice: 66 cm
Povprečna teža je približno 68 kg za samce, za samice pa približno 54 kg.

Večja višina je zaželjena, vendar ne sme biti v nasprotju s simetrijo, splošno uglašenostjo, močjo strukture in pravilnim gibanjem.

NAPAKE:
Vsako odstopanje od prej navedenih točk se mora obravnavati kot napaka. Te napake pa se morajo obravnavati resno glede na stopnjo napake.
splošni videz: predolg, pomanjkanje substance
splošna zgradba kosti: medel videz, tanke kosti
karakter: agresivnost, sramežljivost
glava: ozka
gobec: privzdignjen ali dolg
ustne: preveč poudarjene
oči: okrogle, izbočene, rumene oči in tretja veka
hrbet: zavita dlaka, usločen ali izbočen hrbet
rep: prekratek, predolg, volnat rep, kodrasta konica repa
prednje okončine: sploščeni prsti, prsti obrnjeni navzven ali navznoter, pomanjkanje plavalne kožice med prsti
zadnje okončine: raven kolenski sklep, kravji skočni sklep, sodčasta stoja, golobji prsti
drža/gibanje: prisiljena hoja, težka hoja (vlečenje nog za seboj), plazenje, preozko gibanje, valovita hoja, prehitevanje spredaj, obračanje prstov navzven ali navznoter, kljusanje
dlaka: popolnoma odprt kožuh, pomanjkanje podlanke

IZLOČEVALNE NAPAKE:
Slab temperament
Nepravilen ugriz: predgrizavost ali podgrizavost, krivoust
Kratka in gladka dlaka
Oznake kakršnekoli druge barve kot bele pri črnih in rjavih psih
Kakršnakoli druga barva razen črne ali bele in črne ali rjave

OPOMBA: samci morajo imeti dvoje normalno razvitih mod, ki so spuščena v mošnjo.

Prevedla Špela Židan


	Logiran

Strani: [1] Gor

mojpes.net | o psih | pasme | FCI 2 | Tema: Novofundlandec - predstavitev pasme

« nazaj naprej »