Maščobne bule pri psih?

[Lanabela]

Take majhne ploščate tudi jaz pustim pri miru. samo tiste vedno ostanejo manjše od napihnjenega klopa recimo.
AngSeter: problem pri maščobnih bulah je  v tem, da ga ponavadi začnejo lomit točno takrat, ko se krvna slika toliko poslabša, da narkoza ni več varna.

[branka]

 Nanook, naša je večja, je pa tudi pes večji. Danes ob 10:45 sva naročena za odstranitev. Bom poročala kako se bo izteklo...še dobrih 45 min čakanja...

[Itlam]

Bili pri veterinarju.

Ima sum na pruh  . Ima ga na popku. Res je, da veliko (kaj veliko, zeloooooo veliko) divja, skače, teče, preskakuje itd. Ampak nekaj mi pa ni jasno - pruh je ja boleč, vsaj človeka svinsko boli že samo na dotik, kaj šele, če bi ti nekdo to kar fino stiskal  . Ni za videti, da bi Ajšo kaj posebej bolelo, ko ji je v ambulanti bulo potiskal noter in jo stiskal, ni nič zacvilila, malo se je samo uprla ampak to se tako ali tako vedno, če jo pri veterinarju prisilno dajo na hrbet ležat... Pruh je tudi mehak, če kaj vem, ona pa ima bulo povsem trdo. Veterinar skratka ne ve čisto natančno, kaj bi lahko bilo, njegov odgovor je bil: "Bomo videli, ko bomo odprli!"  ?!! Da dam svojega psa pod narkozo in operacijo zato, ker niso sigurni, potem pa ugotovijo, da bi se dalo stvar rešiti tudi na kak drug način, brez operacije, narkoze  ??!!

Prijateljičina zlata prinašalka je imela podobno bulo cel mesec (na boku), potem ji je pa čudežno izginila, brez vsakih zdravil. Njej so rekli, da je lahko to mlečna žleza, lahko pozna reakcija na cepivo (ki ga je sicer dobivala že vsa leta poprej) lahko pa tudi marsikaj druga.

Ne vem, jaz jo bom peljala k drugemu vetu, da še tam slišim njegovo mnenje, pa na ultrazvok. Kaj mi še drugega preostane?? Res ne vem, da dam psa pod nož, če sploh ne vemo, kaj mu resnično je in če bi se (kasneje) izkazalo, da to sploh ne bi bilo potrebno, je pa zadnje, kar bi naredila  !

Prosim, če se je komu že zgodilo kaj podobnega ali če kdo karkoli ve, vi samo pišite, jaz sem res čisto iz sebe, vsak nasvet, izkušnja bosta več kot dobordošla... Sploh ne vem, kaj naj! 

[pudelj]

Naša Keli ima od rojstva  pruh, a ga ni bilo potrebno operirati, tako, da ima sedaj bulico.

Kaja pa ima na tački maščobno bulo že nekaj let. Ko smo jo šli pokazat veterinarki, so vzeli iz nje tekočino in preverili ter ugotovili, da ni nič hudega.

Držimo pesti in tačke, da bo vse ok.

[Itlam]

pudelj, kako velika pa je Kelijina bulica? Problem je, ker Ajša tega nima od rojstva, šele sedaj smo opazili, da ima bulo veliko.
Hvala, da mislite na nas!

Cats, ne vem, sedaj že neprenehoma brskam po netu za vsemi možnimi informacijami... K drugemu jo bom peljala pa tudi zato, da ji tam naredijo še ultrazvok.

[sanco1a]

Mislim, da je stanje po posegu psa (tako kot človeka) predvsem fizične narave in zelo normalno je, da rabi nekaj časa, da pride k sebi. Jaz se posegov še od prvega psa bojim, Sančo doslej ni imel še nobenega, tudi ne nobene anestezije, ampak ne zaradi posega samega, ki je v večini primerov opravljen strokovno korektno, temveč zaradi anestezije in možnih posledic. Pa gre verjetno spet za moj strah, povezan s slabim srcem prvega psa, ki ga takrat še niso znali diagnosticirati. In dejstvo je, da je poseg bistveno drugačen pri petletnem ali pa dvanajstletnem psu.
Sančo ima na repu veliko maščobno bulo (ne podkožno, kar lepo povrh) že vsaj 7-8 let, če jo stisnem, gre iz nje včasih loj, kot ogromen tur pri ljudeh. Nikoli nisem nič skakala okrog zaradi tega, očitno je samo lepotne narave (prekrito z dlakami ), ker bi sicer že zdavnaj rakom žvižgali.
Ne vem, kako je s pruhom, ampak če bo poseg potreben, to verjetno ne bi bilo nič groznega, če je pes sicer zdrav. Sicer pa držimo pesti ...

[Itlam]

Ja, Sanco1a, samo po sterilizaciji je bila res boga, kaj bi se dalo odmerek anastetika zmanjšat, pa pes vseeno ne bi čutil? Zdrava pa je, vsaj neka prednost.

Najbolj me skrbi narkoza in pa potem, da več ne bi mogli trenitar agija, da bi imela omejeno gibanje... Čeprav mi je veterinar rekel, da se operira prav zaradi tega, da bo potem pes lahko normalno skakal itd. Možnost, da se ponovi, je namreč zelo, zelo majhna, omembe nevredna.
Pa bi bilo možno, da bi jo potem še nekaj let na mestu med gibanjem bolelo (in zaradi tega niti sama ne bi želela teči, skakati, itd)?