BASSET HOUNDFCI STANDARD Nr.163/05.03.1998/
Dežela izvora: Velika Britanija
Klasifikacija: FCI VI (goniči in krvosledci)
Podskupina: sekcija 1,3 – nizkonogi goniči z delovnim izpitom
ZgodovinaPrve omembe teh psov segajo v 15.stoletje, kjer je na francoskem podeželju obstajalo kar nekaj tipov nizkonogih psov z močnimi, težkimi glavami in velikimi, dolgimi uhlji, ki so jih uporabljali za lov na nizko divjad po grmičastemu področju francoskih Ardenov. Beseda "BAS" namreč v francoščini pomeni nizek. Med ostalimi pasmami bassetov je direktni prednik Basset Hounda Basset Artesien - Normand in pa Basset Blue De Gascogne, ki je bil vkrižan z arteško – normanskim bassetom še pred prihodom v Anglijo.
Angleško zanimanje za Arteško - normanskega basseta se je začelo v letu 1874 z obiskom g. Evereta Millaisa v Franciji. Prav on se danes smatra za očeta modernega Basset Hounda. Medtem, ko je bil v Franciji, se je odločil za obisk razstave psov v Jardin D'Acclimation, kjer so njegovo pozornost pritegnili arteško - normanski basseti grofa Le Couteulx De Canteleua. Odločil se je za nakup in izbral psa z imenom MODEL.
Model Med Modelovimi občudovalci je bil tudi lord Onslow, ki je leta 1877 uvozil tri bassete, med njimi dve psici. S tem je omogočil Millaisu, da je paril Modela s Finette. Razultat paritve sta bila Proctor in Garrene, ki je bila kasneje povratno parjena s svojim očetom. Leta 1880 je Millais opustil vzrejo bassetov in zaradi zdravstvenih razlogov odšel v Avstralijo. Njegovi psi in pa psi lorda Onslowa so prešli v roke drugih ljudi. Med njimi je njuno delo nadaljeval George Krehl, ki je med tem že uvozil nekaj bassetov iz Francije. Med njimi je bil tudi pes z imenom FINO DE PARIS, ki je bil pravi brat Millaisovega Modela in je takrat veljal za najboljšega plemenjaka v pasmi. Vse psice v Angliji so bile v tem času parjene ali s Fino De Parisom ali pa z Jupitrom, ki je bil direktni potomec Modela. Rezultat prevelikega parjenja v sorodstvu je začel pobirati svoj davek. Pojavljala se je neplodnost, živali so izgubljale na velikosti in strukturi kosti.
V letu 1884 se je Everett Millais vrnil iz Avstralije in našel svojega psa Modela ne samo živega, temveč tudi plodnega. Edina psica, ki jo je dobil za paritev z Modelom, je bila Finette II, Modelova pravnukinja.
V istem letu so se angleški vzreditelji odločili, da ustanovijo svoj klub. Med pomembnimi člani kluba je bila tudi princesa Aleksandra (kasneje kraljica Aleksandra - žena Edvarda VII), ki je vzrejala Basset Hounde in Clumber španjele.
Ker so se pri pasmi še vedno kazali negativni vplivi parjenj v sorodstvu, se je Millais leta 1892 odločil, da svojega edinega psa Nicholasa križa z Bloodhoundom. V tistem času se Millais ni zavedal, da ni samo izboljšal arteško - normanskega basseta, temveč da je ustvaril popolnoma novo pasmo - Basset Hounda. Za paritev Nicholasa je izbral psico Bloodhounda z imenom Inoculation. Upoštevajoč vse fizikalne razlike med pasmama je bila paritev izvedena z umetno osemenitvijo, popolnoma novo idejo v tem času. Inoculation je skotila 12 mladičkov s pomočjo carskega reza, ki je bil prav tako nov postopek. Od sedmih preživelih mladičkov danes vemo za imena treh: Ada, Ricky in Cromwell.
Na prelomu stoletja je postalo očitno, da je uvajanje sveže krvi iz Francije in pa križanje z Bloodhoundom izboljšalo pasmo. Popularnost Bassetov se je hitro povečevala.
Do leta 1890 je bila večina uvoženih psov namenjena za razstave in vzrejo, počasi pa so v njem odkrili tudi odličnega lovskega družabnika. Proti koncu stoletja so tako obstajali trije veliki tropi psov, s katerimi so redno lovili. Najpomembnejši med vsemi je bil Walhamptonski trop, iz katerega je kasneje prišel tudi prvi pes, ki je bil leta 1920 uvožen v Ameriko. Prav tako pa se je pasma pričela širiti tudi v ostale evropske države.
Walhamptonski tropIzgledBasset Hound je dolg, nizek, masiven pes s kratkimi, težkimi kostmi nog, dobro uravnotežen. Je gibčen in krepak, toda dovolj vitek, da je vzdržljiv. Zaželjena je določena količina ohlapne kože.
VELIKOST: Plečna višina je 33-38 cm.
GLAVA: Nosni greben poteka skoraj vzporedno z linijo lobanje in je le malenkost daljši kot razdalja med stopom in zatilnico. Na čelu in ličnicah zaželjena povečana kožna nagubanost. Lobanja je obokana, z izraženim lobanjskim vrhom in srednje širokim čelom, ki se proti gobcu oži. Smrček mora biti popolnoma črn, razen pri svetleje obarvanih psih, kjer je lahko rjav ali jetrne barve z velikimi, široko odprtimi nosnicami. Gobec je težak, vendar ne oster. Zgornje ustne izdatno pokrivajo spodnje. Čeljust je močna s popolnim škarjastim zobovjem. Oči so rombaste oblike, ne smejo biti izbuljene ali pregloboko vsajene. Vidna je rdečina na spodnji veki. Uhlja sta nizko nošena, pod očesno linijo. Pravilna dolžina uhljev sega preko gobca, sta rahlo zavita navznoter, voljna, mehka in žametna. Vrat je mišičast, dobro obočen in razmeroma dolg z očitno, toda ne pretirano podgrlino.
TELO: Je dolgo in globoko v svoji dolžini. Hrbet je raven in dokaj širok, ledja so rahlo obokana. Prsni koš mora biti dobro postavljen med komolca. Prsnica je dobro vidna, prsa ne smejo biti preozka in ne pretirano globoka. Rebra so lepo zaobljena in dobro obokana. Prednje noge so kratke, z močnimi nadlahtnicami iz masivnih kosti. Prisotne morajo biti kožne gube na spodnjem delu nog. Ramena ne smejo biti težka. Komolci morajo biti tesno ob telesu. Zadnje okončine so zelo mišičaste in izrazite. Kožne gube se lahko kažejo med petnico in stopalom, prav tako tudi žep na zadnjem delu skočnega sklepa, ki se naredi iz ohlapne kože. Petnica je nizka, rahlo postavljena pod trup. Šape so masivne, z dobrimi členki in debelimi blazinicami. Gibanje je zelo pomembno. Mora biti mehko, tekoče, z izdatnim korakom in močnim odrivom. Kolena in petnice pri hoji ne smejo biti toge, kremplji se ne smejo vleči po tleh. Rep je dobro nastavljen, dokaj dolg, močan v bazi, tanjša se proti konici. Ko se premika mora biti strogo visoko nošen in rahlo ukrivljen v sabljasti obliki, nikoli ne sme biti zvit ali pretirano ukrivljen.
Dlaka je kratka, gosta in gladka, ne sme biti premehka. Robovi barv so gladki in ostro začrtani. Barva je največkrat črno-belo-rjava (tribarvna) ali limonastorumena-bela (dvobarvna); dovoljene pa so vse barve goničev.
Umberto von Hollandheim
Foto: Tjaša Leskovšek - Sever
Dee Jay Torguesa Playa
Foto: Tjaša Leskovšek - Sever
Elmmer Lloyd Kolpariver
Foto: Tjaša Leskovšek - Sever
Talajmenti Lokomotiv Asz
Foto: Tjaša Leskovšek - Sever
Viking Bohemia Horrido
Foto: Tjaša Leskovšek - SeverTEMPERAMENT: So izredno inteligentni psi, po naravi neodvisni in nimajo prevelike želje ustreči svojim lastnikom. Imajo zelo visok prag tolerance, zato ne smejo nikoli biti pretirano plašni ali celo agresivni. So družabniki, ki se odlično razumejo z drugimi živalmi in so izredno privrženi svojim lastnikom. Lahko so vzvišeni in obvladani ter dostojanstveni ali pa nekontrolirano razposajeni. Predvsem pa so to aktivni, zaposleni psi, ki se redno znajdejo v težavah. Pri skupnem življenju z bassetom bodite pripravljeni na vse.
BOLEZNI: Pasma je pretežno zdrava, pa vendar tudi njo pestijo nekatere zdravstvene težave. Obolevajo predvsem za glavkomom, akutnim laminitisom, dermoidom, entropijem (uvih veke), luksacijo leče (zdrs leče iz njene pozicije), zasukom želodca in pseudohemofilijo (Von Willebrand disease).
Za mojpes.net pripravila Tjaša Leskovšek - Sever.
Tekst in fotografije so avtorsko zaščiteni. Vsako kopiranje, ki ni v skladu s pogoji uporabe spletnega portala mojpes.net (točka 14), je strogo prepovedano.
Jana. Vse pravice pridržane.
