Dragi Bobi, sedaj si zvezdica

[pipikus]

Branka sožalje tudi od nas 

[Jana]

Sožalje

[pudelj]

Branka, iskrene sožalje. Drži se...

[Samješveš]

Branka,sožalje.
Mislimo na vas.

[mešanka]

Sožalje

[branka]

Res najlepša hvala vsem. Sem rekla, da ne bom več jokala, pa mi sedaj, ko berem te vaše res lepe zapise spet tečejo solze iz oči. Ampak sem si jih obrisala, Bobi je doživel res lepo starost, čeprav se mi res ni zdelo, da bo šlo vse skupaj tako na hitro. Sem pisala, da je hujšal zadnje pol leta, zelo je shujšal (zato ga tudi nisem hotela fotografirati, čeprav so me nekateri prosili, hočem, da mi ostane v spominu takšen, kot je na teh fotkah, ki sem ju objavila na začetku) , tudi sprehode je imel veliko krajše, in samo enega na dan. Še zadnji dan, ko sem prišla domov kot vedno, sem ga v bistvu ignorirala, in za to mi bo vedno hudo. Kdo bi si pa mislil...Nikoli ne veš, kdaj je zadnji dan. Izgledal je popolnoma normalen, tak, kot vedno. Ob treh zjutraj je še enkrat zalajal, kot bi se hotel posloviti, nato pa zaspal. Našel ga je moj očim, ga položil v škatlo, ter ga odpeljal na zadnjo pot.

Zelo me tolaži to, da je bil dolgo z nami, da je bil srečen, tukaj iščem tolažbo, ter tudi v tem, da je zaspal doma, tam, kjer je bil najbolj zadovoljen.

Ah...zvezdica naša  sedaj te nič več ne boli, sedaj imaš večno pomlad, in vem da veš, da si bil tako naš, in tako priden. Nobene besede,ki jih tukaj pišem, niso dovolj...v mojem srcu boš zavedno mlad. Rada te imam, saj veš. 

[Dominika]

Ej, Bobi je zdaj lepo gor med ostalimi našimi pokojnimi žvalcami. Imajo veliko žurko, hudga jim ni!
Pa gledajo na nas in nas čuvajo. Vedno sem bila prepričana, da so oni pravi angelčki!
Torej Bobi tam gor med ostalo našo bando - a ne da gledaš in paziš na svojo Branko vsak dan?

Če pomisliš, da je Bobi doživel več kot 100 človeških let in da je bil ljubljen kuža celo življenje, da je imel svoje ljudi in še posebej tebe...Carsko!
Ne biti žalostna, ker je še zmeraj s teboj, samo v malce drugačni dimenziji.

Drži se!