Weimaranec - predstavitev pasme

Weimarski ptičar
Avtorica Nina Kaiser

Kratkodlaka weimaranka Galina vom Gstettenhof, lastnica Nina Kaiser

Weimarski ptičar ali weimaranec je raznovrstna pasma, ki ustreza mnogokaterim vodnikovim potrebam. Odličen je za delo, kot razstavni pes, hkrati pa je dobrodošel družinski član, ki se bo z velikim uspehom vključil v družino in njen način življenja. Predvsem pa je predanost rejcev tako v preteklosti kot tudi danes omogočila, da so vzredili pasmo, na katero so upravičeno ponosni. Nekoč so jo celo ljubosumno skrivali in je bila dostopna samo izbranim. Weimarski ptičar je znan po odlični telesni konstrukciji, dobrem temperamentu in raznovrstni uporabnosti. V vseh letih njenega razvoja je pasma konstantno napredovala in mnogi ji zavidajo številne lastnosti in kvalitete. Weimarski ptičar je znan po poslušnosti in pripravljenosti, da ustreže gospodarju. Je inteligenten pes, ki pa se na povelja vseeno odziva drugače, kot ostale pasme, znane po poslušnosti. Weimarski ptičar je pes, ki sprašuje in se bo odzval na ukaz šele, ko vlada spoštovanje med njim in vodnikom ter je naloga vredna truda. Če od njega prevečkrat zahtevamo ponavljanje naloge, ki ne služi ničemur, bo weimarski ptičar samo pogledal in obrnil navzdol svoj aristokratski gobček ter vodniku kljuboval. Weimarski ptičar je hitro misleč pes, ki se odlično odziva na jasna in inteligentna povelja, vodniku pa bo spoštovanje povrnil dvakratno. Znan je tudi po imenu sivi duh, ki ga je dobil po svoji sivi barvi ter elegantnem in mehkem gibanju.

Telo je močno, mišice so zelo dobro razvite in izrazite. Gibanje je mehko in elegantno. Na obrazu imajo prijazen in pameten izraz. Na pogled deluje aristokratsko in elegantno.
Foto: Nina Kaiser

Zgodovina

Zgodovina weimarskega ptičarja je precej nejasna in podatki o razvoju pasme so zelo različni. Dejstvo je, da je bil weimarski ptičar priznan kot čista pasma in vpisan v nemško Knjigo pasem leta 1896. Zato velja za najstarejšega nemškega ptičarja. Vendar pa to ni bil pravi začetek te pasme. Znano je, da je bil vojvoda Karl Avgust, rojen leta 1757 in vladar dvora Weimar, ljubitelj pasme. Tudi ostalim članom dvora je bilo dovoljeno imeti weimarskega ptičarja in z njim loviti. Vojvoda Karl Avgust se je prvič srečal s pasmo na lovu na posestvu princa Esterhazyja e Auersperg, kjer je spoznal, kako perfektno bi mu koristile lastnosti pasme pri lovu v domačem okolju. Gozdovi v okolici Weimarja so bili polni velike divjadi, kot je medved, divji prašič, divja mačka in jelenjad. Pri lovu pa bi mu ta močna, pogumna in atletska pasma s podedovanim zaščitniškim instinktom nudila odlično pomoč. Ker je imel vojvoda velik vpliv in moč, je lahko sam odločal, kdo sme dobiti psa te pasme. Weimarskega ptičarja ni bilo dovoljeno imeti za hišnega ljubljenčka. Skrbno varovan, je bil uporabljan izključno samo za lov.

Vojvoda je pasmo razvijal predvsem za svojo družino, visoke člane njegovega dvora in plemstvo. Programi za rejo pasme so bili skrivni, skrbno varovani in kot kaže, kasneje uničeni ali izgubljeni. To pa še dodatno otežuje poznavanje pravega izvora pasme in danes obstaja kar nekaj različic, kako in kdaj naj bi dejansko nastala. Ime je pasma dobila po vojvodskem dvoru Weimar, vojvoda sam je vzredil številne pse. Zdi pa se, da je pasma precej stara, čeprav se tega ne ve natančno, saj je pa na sliki Van Dycka iz leta 1631 poleg naslikanega portreta princa Rupprechta von Pfalza pes, ki je izjemno podoben weimarskemu ptičarju. Pogosto se trdi, da je prednik weimarskega ptičarja pes Sv. Huberta. To so bili močni psi z dolgim trupom in srednje višine, z odličnim vohom in lovno zmogljivostjo. Bili so črni z rdečimi ali rjavo-rumenimi znamenji okrog oči in s podobnimi znamenji na nogah ter samo v redkih primerih z malim belim znamenjem na prsih. Glede na opis ni težko najti podobnosti z weimarskim ptičarjem. Znano dejstvo pa je tudi, da mešanje dveh črnih živali lahko prinese sivo barvo, kar nas spet pripelje nazaj k weimarskemu ptičarju, za katerega je znano, da se še vedno, čeprav zelo redko primeri, da se mladiči rodijo z rdečkastim znamenjem okrog oči in na nogah. Glede na odličen voh in nagnjenost k vohanju po tleh in ne po zraku, kaže, da res lahko iščemo njegove korenine tudi pri pasmi psa Sv. Huberta.

Leta 1887 je bil ustanovljen nemški Klub weimarskih ptičarjev, ki je po dolgem trudu pripomogel k temu, da je bila pasma leta 1896 tudi uradno priznana. Klub je imel svoj sedež v Turingiji, kjer so lovci takrat največ truda vlagali prav v to pasmo. Uradni standard pasme je bil sprejet leta 1935 in je trud skupnega dela nemškega in avstrijskega Kluba weimarskih ptičarjev. Še danes v Nemčiji in Avstriji weimarskega ptičarja praviloma dobijo samo lovci in to po fiksni ceni. Kar pa je tudi posredno razlog za visoke cene psa pri komercialno usmerjenih rejcih, predvsem v Italiji in Franciji.

Weimarski ptičar mora za vzrejno dovoljenje opraviti poleg telesne ocene (najmanj prav dobro) in slikanja kolkov (A ali B), tudi PZP (pomladansko vzrejno preizkušnjo), kjer pes pokaže samo naravne zasnove (nos, iskanje, stoja, vodljivost) in JZP (jesensko vzrejno preizkušnjo), kjer pa mora biti pes že šolan za delo v lovišču. Psi, ki so starejši od dveh let, morajo opraviti najmanj ŠPP (širšo poljsko preizkušnjo).
Foto: Nina Kaiser

Telesne značilnosti

Weimarski ptičarji so srednje težki, veliki psi, so hitri, močni in pozorni. Samci so visoki od 59 do 70 cm. Samice pa od 57 do 65 cm. Psi so težki od 30 do 40 kg, psice od 25 do 35 kg. Dlaka je lahko v vseh odtenkih sive, od srebrno sive do mišje sive barve. Je gladka in tanka. Na glavi in na uhljih je barva lahko nekoliko svetlejša kot na telesu. Belo znamenje na prsih je dovoljeno. Mladiči imajo oči nebesno modre barve, ko odrastejo pa postanejo oči sive, modro sive ali jantarjeve. Dolgodlaka različica weimarskega ptičarja ima dlako dolgo do 5 cm in je rahlo valovita ter mehkejša kot pri kratkodlaki različici. Telo je močno, mišice so zelo dobro razvite in izrazite. Gibanje je mehko in elegantno. Tudi v kasu mora hrbet ostati raven. Na obrazu imajo prijazen in pameten izraz. Na pogled deluje aristokratsko in elegantno.

Delo in značaj

FCI razvršča weimarskega ptičarja v VII. skupino, po geografski razdelitvi pa sodi med celinske nemške ptičarje. Weimarski ptičar je bil nekoč v rabi za lov na veliko divjad, zaradi česar ga še danes krasi neustrašnost in pogum. Ko je v evropskih loviščih te divjadi začelo primanjkovati, so ga s primerno pasemsko selekcijo preusmerili, da pomaga lovcem s puško pri lovu na malo divjad. Divjad locira, nakaže s stojo, ki je tipična za ptičarja, nato pa jo dvigne in po uplenitvi prinese lovcu. Zaradi tega ima "mehek gobec", saj mora plen prinesti lovcu v roke nepoškodovan. Weimarski ptičar se zadržuje v bližnji ali srednji oddaljenosti od lovca, kar pomeni, da je ponavadi v lovčevem vidnem polju. Za weimarskega ptičarja je pri lovu bolj značilna vztrajnost kot v hitrost. Zaradi tega ter zaradi precejšnje ostrine do velike divjadi in roparic, se weimarski ptičar odlično obnese pri delu po krvni sledi, kar so s svojimi psi potrdili tudi že slovenski lovci. Weimarski ptičar pa ni priljubljen samo pri lovcih. Odlično se znajde tudi na parkurju agilitiya ali kot aktiven član ekipe reševalnih psov. Za weimarskega ptičarja je pomembno šolanje z mehko roko in občutkom s strani trenerja, za razliko od trdega pristopa, s katerim so lovci velikokrat bolj domači.

Divjad locira, nakaže s stojo, ki je tipična za ptičarja, nato pa jo dvigne in po uplenitvi prinese lovcu.
Foto: Nina Kaiser

Družinski pes

Weimarski ptičar je pravi izbor za nekoga, ki si zares želi zvestega spremljevalca, močno vključenega v njegovo življenje. Zahteva dnevno pozornost in človeško družbo. Zelo radi so z ljudmi in se izjemno težko navadijo na to, da bi bili ločeni od človeka. V stanovanju ti bo weimarski ptičar sledil od sobe do sobe, na kavču pa se ti bo pridružil tako blizu, da se te dotika. Zelo radi se vključijo v lastnikove aktivnosti in mu povsod sledijo. Radi se vozijo v avtu in tudi daljše vožnje jim ne predstavljajo problema. Weimarski ptičar je bil ustvarjen za to, da si deli dom in srce z gospodarjem. Ločen od svojih ljudi - v pesjaku ali na dvorišču, zanemarjan ali s premalo pozornosti bo weimarski ptičar postal hiperaktiven, uničevalen in nevrotičen. Zahteva veliko dejavnosti, mnogo izhodov in pozornost. Zato je odlična izbira za aktivne ljudi, ki se veliko ukvarjajo s športi v naravi, kjer jih lahko weimarski ptičar spremlja in sodeluje. Rad ima otroke, vendar je treba biti vseeno pozoren pri igri z majhnimi otroki zaradi njegove velikosti in moči. So odlični čuvaji in običajno lajajo samo, ko želijo opozoriti na neznanca.

Weimarski ptičar je pravi izbor za nekoga, ki si zares želi zvestega spremljevalca, močno vključenega v njegovo življenje. Zahteva dnevno pozornost in človeško družbo.
Foto: Nina Kaiser

Šolanje

Weimarski ptičar zahteva vsaj osnovno šolanje poslušnosti. Šolan in pravilno socializiran bo odličen družinski pes, v nasprotnem primeru pa lahko pride do velikih težav, ki se pokažejo predvsem v obliki uničevanja stvari in opreme. Nešolan lahko postane tudi precej nepredvidljiv. Računajte s tem, da boste prvi dve leti porabili za šolanje in socializacijo. To je ključnega pomena za kasnejše zadovoljstvo z weimarskim ptičarjem. Weimarski ptičar je počasi odraščajoča pasma, pri kateri je lahko doba odraščanja dolga tudi 4 leta. Je inteligenten pes, ki se najbolje odziva na kratka in jasna povelja. Če ste pri šolanju weimarskega ptičarja nedosledni, zna to dobro izkoristiti in lahko postane precej problematičen. Weimarski ptičar mora biti član družine, zahteva izjemno veliko aktivnost in šolanje poslušnosti. V tem primeru vas bo nagradil z odličnim delom ali postal nezamenljiv družinski član in spremljevalec. Zaradi svoje aristokratske postave, lepote in specifične barve dlake in oči boste z njim povsod deležni velike pozornosti in prijaznosti. Aktivnim v naravi bo odličen spremljevalec, doma pa brezkompromisen čuvaj. Weimarski ptičar je pes, ki morda veliko zahteva vendar pa svojemu skrbniku vse dobro povrne z dvojno mero.

Vir: Glasilo Društva ljubiteljev ptičarjev "PTIČARJI", št. 2/2005
Tekst in fotografije so avtorsko zaščiteni. Vsako kopiranje, ki ni v skladu s pogoji uporabe spletnega portala mojpes.net (točka 14), je strogo prepovedano.