še par dni, pa bo dve leti od takrat, ko se nam je pridružil naš lepi angelček
kako je pa to eno ljubko sladko bitjece
(dobr, ajd, Ma Čko in Franci mislita, da je baba zoprna ampak ne bomo zdaj o nepomembnih podrobnostih)zdaj si je čisto atija prisvojila.
panča tako, da ga s tačkami objema okoli vratu ali leži na pol na njem na prsih.
rit da pa k meni v faco
mislm ...
pa bušija nastavi za obdelat
preden zaspimo naju umije
napredujemo.
zdaj naju v večini primerov prepozna tudi podnevi in ve, da sta ati pa mami - ne pa čist ena x stric pa teta, pred katerima je treba bežat.
nekaj časa sem mislila, da ima težave z vidom.
potem pa se je pri lovu na muhe izkazalo, da ima izvrsten vid.
pač punčka malce bolj počasi misli
, kar pa se v končni fazi izkazuje tudi v drugih situacijah.
ima drugo najmehkejšo dlako v familiji (prvi je Gusar, ki ima čist mehcano vatko namesto dlake).
lubica ima tak satenast filing in jo je ful prijetno cartat in mečkat, kadar se pusti.
pa zelo zdrava punčka je - občasno malce posmrka in to je več ali manj vse.
upam, da tako ostane še dolga dolga dolga leta.
zgodi se, da tudi malce uprasne oz. ugrizne, ampak samo po pomoti.
to je en tolk cortkan angelček, da ne bi mogla bit boljša, tudi če bi si jo izmislila.
matr, smo mel srečo, da smo glih njo dobili.
moja punči je.
Jana. Vse pravice pridržane.
