nerodovniški mladički?

[Geri]

Al celo so kaki taki, ki dejansko kaj služijo?

Ja npr. Antony, ki služi 1000 EUR na skok, prihajajo pa iz celega sveta k njemu . Seveda se z "navadnim" samcem ne da  (tako) zaslužiti. Jaz samo trdim da JE možno zaslužiti s plemenjakom, ne pa da če imaš plemenjaka te in te pasme pa lahko bajno služiš ne glede na to ali je pes kveliteten ali ne. Aja, pa ni to edini papillon z "rednim dohodkom" .. poznam še dva. Tako da.. ja če kupiš izredno dobrega samca- ki daje dobre potomce potem ti ni treba skrbeti da boš v minusu. So pa res lastniki teh samcev nekaj vlagali v njih in so šli na kar nekaj razstav, ampak se jim je vse povrnilo. Je pa res da čeprav je Antony izreden samec, če ne bi šel po razstavah ne bi bila njegova cena 1000 EUR ampak recimo 300.
Tisti ki gleda na zaslužek že v štartu bo bolj težko prišel do njega na lahek način. Potrebno je v psa vlagati da se ti potem obrestuje (nekako kot delnice. Če kupiš dobre imaš potem vsako leto dividende ).

Lp, Mojca

[altervita]

maš prav glede papirologije. Sam sem na lastni koži občutil vse stopnje.  Doma imam od pet, do razstavne in vzrejne kvalitete psov. Cene so pa rastle premosorazmerno z kvaliteto kompletnega legla, oz z renomejem vzreditelja. Pot od rodovniškega mladiča za takratnih 500 DEM (danes 150.000 približno, 500-600 EUR. eno plačo sem dal za psa v glavnem) pa do zadnjega, ki sem ga plačal 1000 (ker sem za vzrediteljico pač vzhodnoevropejec, ki ima "prilagojeno ceno" zaradi življenjskega standarda v vzhodni evropi - včasih sem prav rad vzhodnoevropejec, celo balkanec, hehe )

Ampak spet se lahko vrnemo k vprašanju: kolko ljudi pa dejansko gre čez vse te stopnje, da bi odkrili kako je dejansko nesmiselno, noro, da se da pri nas kupovat rodovniške mladiče iz super kombinacij za enak denar, kot dva sosedova, ki imata enako kot prva varijanta, vzrejna dovoljenja in mladiči rodovnike. Mogoče se bo s pojavom večjih vzrediteljev pri kaki pasmi, popravilo tudi generalno stanje glede teh zadev. Meni se recimo zdi, da pri nas, bokserji stanejo vsaj 100 evrov preveč. Če primerjam s Hrvaško. Če primerjam z Avstrijo, pa smo tam nekje.
Pa še nekaj je, kar je za kakega poznavalca, lahko prava "zlata jama". Pri nas večina vzrediteljev dela po principu "kdor prvi pride". Kar je za napredek pasme slabo. Je pa dobro za nekoga, ki išče dobrega psa za ceno "pet kvalitete". Pri nekem vzreditelju ki ima ponavadi dobre kombinacije (recimo da ni glih tak ki pari samo z lokalnimi samci) si pač eno leto prej izgovoriš možnost prve izbire. In domov odpelješ za 150 jurčkov psa. Če znaš izbirat seveda- pa smo spet tu: kdo to zna od "navadnih" ljudi.
BTW: "First pick", oz prva izbira. Pri nas to pomeni, da kupec lahko prvi izbira. V razvitih kinologijah pa je "prva izbira", dejansko mladič, ki ga izbere kot najboljšega vzreditelj in ga ponudi kupcu. Mi smo narobe svet pač.

[Jana]

Aja, sem se spomnila, kje so, recimo, se lahko rodovniski zasluzkarji - nasi vrli turisti, ki radi potujejo v yugo (saj se spomnite shitzkota) .
Tudi med Slovenci so pametni primerki . Odpadejo vsi stroski , o katerih govorimo v tej temi. Ostane samo pot tja in nazaj (ja tudi dopust lahko stejemo med stroske legla), pa malo prpa dela, ko gremo cez mejo - vse za adrenalinsko zivljenje. Pasji otroc se pa kar na bolsjem trgu lahko prodajo. V nedeljo dopoldan se imas na boljsjaku lahko prav lepo, pa se zasluzis dobro.

Ja, to je pa res treba posplositi na "za ali proti rodovniku".

[dogue de bordeaux]

pravim samo, da se da sluzit. drugace sem proti vzreji za denar. jaz bom srecen, ce ne bom sel v minus z leglom, glavno pa mi je imeti tiste male lustne kepice.

[Jana]

glavno pa mi je imeti tiste male lustne kepice.

Hehehe, cudez zivljenja

[altervita]

Aja, sem se spomnila, kje so, recimo, se lahko rodovniski zasluzkarji - nasi vrli turisti, ki radi potujejo v yugo (saj se spomnite shi*zkota) .
....
Ja, to je pa res treba posplositi na "za ali proti rodovniku".

na konc pa spet pridemo do ene zadeve: rodovnik je papir. In res je, da v nacijah, kjer dajo nekaj na rodbinske zadeve in imajo svoje rodovnike, tudi malo bolj gledajo na vse ostalo, da se ve od kod izvira. pri nas, ki nimamo te tradicije (razen redkih starih meščanskih familij), je tudi za živali podobno -z izjemo ekonomskih domačih živali, kjer so strokovnjaki pač vsilili standarde vzreje, ki jasno tudi vključujejo rodovniško SLEDLJIVOST .
sej če pogledamo: kolk ljudi pa ve za vseh osem pradedkov in prababic? pa je tretja generacija. sam za moje pse vem po enih linijah od prvega psa do zadnjega. za prastarše pa vem dva priimka plus družinske. Ime prababice? niti za eno ne vem. niti za dedka.  Najmanj šest prastaršev ni bilo nikoli omenjeno!!!! kar se spomnim.
je pol čudno, da moramo tud o psih in rodovnikih še vedno debatirat?

[mal1]

Draga moja jana-očitno je prišel čas da organiziraš en piknik,da se bomo lažje menil,pa še psi bodo imel kaj od tega.
          Glede št. pa verjamem, da ob 25000 rodovniškihpsov in na drugi strani155000 nerodovniških psov, najdemo večje število nerodovniških za katere je enako ali pa še bolje poskrbljeno kot za rodovniške.
Dunja-so tudi ovčarji ki nimajo oz. ne smejo imeti padajoče hrbtne linije.Sicer pa je takih rodovniških cvetk še velikoin če si dobra vzrediteljica tako veš zanje.
Alti-strinjam se, rodovnik je papir in zakaj ga  recimo KZS ne bi začela podeljevati tudi mešancem
Mall