Epilepsija

[bbluette]

Jaz imam izkusnjo z epilepsijo pri dogi.

Zacelo se je ze od malega prakticno ze od mladicka. Lastniki so bili zmedeni, njihov prvi pes, doga po vrhu in se epilepsija. Kaj pripelje do napadov bi tezko rekla. Pes je imel epil. napade zelo pogoste ko pa je prisel k nam za deset dni da bi ga opazovali kaksna je intenziteta in pojavnost napadov ni imel napada niti enkrat, prej pa tudi po veckrat na dan.

Druzina se je navadila ziveti s to boleznijo in kljub stevilnim mnenjem naj ga uspavajo so se vedno srecni da ga imajo. Navadili so se na to in vedo kdaj prihaja napad in kako reagirat, ceprav je doga velika, po vrhu se samec in nepad ni ravno prijetna zadeva. Nekateri priporocajo pomirjevala v nizkih dozah cez vse zivljenje, nekateri ob napadih, nekateri pa celo nicesar. Kaj vec bi ze tezko napisala, sem pa kar presenecena koliko ljudi ima izkusnjo z epilepsijo. Saj se mi je vedno zdelo da je to nekaj zelo redkega.

lp

[Tosa]

Z epilepsijo pri psih sem se srečala le enkrat in še takrat je ubogega kužata prej povozil avto in lastnike "odrešil težke odločitve" (ali naj ga uspavajo ali ne). Nekaj stvari s področja človeške epilepsije lahko verjetno prenesemo tudi na pse... S časom ugotoviš kako se napad pri psu "napove" (se pes trese, bruha, pade na tla, ipd.). Takrat naj pes leži na boku. Jezik si lahko pregrizne ali se zaduši z njim, zato je dobro (če je le možno), da mu daš med zobe kakšen predmet (palico, igračo,...). Med napadom je psa nujno pomirjati-božati, objeti, mu govoriti z umirjenim glasom. To lahko napad zelo omili ali celo ustavi. Pes je, kot ste že pisali, po napadu utrujen-naj počiva.
Vsak epileptični napad pri človeku povzroči poškodovanje celic v telesu, zato je nujno jemati zdravila in napade preprečevati. Ne vem...predvidevam, da je pri psih enako. Zato, če so napadi res pogosti, jemanje zdravil ni tako slaba zadeva. Velikokrat narediš več škode z "nejemanjem" zdravil, kot z jemanjem. Je pa res, da je pri ljudeh teh zdravil že milijon vrst pri psih pa ne verjamem. In zato je, glede na moč, vrsto,...napada verjetno težko najti tisto "pravo" za posameznega psa. Ali se motim?!
Upam, da me ne bo kdo "tepel", ker sem primerjala ljudi s psi (pa naj se to vzame obojestransko) . LP

[sparks]

Pozdrav vsem!

Zanima me, če kdo pozna ali ve za kakšnega kužka, ki je okreval po burnih epileptičnih napadih -  več napadou v enem dnevu?
(Vsak napad naj bi prizadel možgane in poškodoval možganske celice, ki niso obnovljive....)
In sicer, je moj kuža v nedeljo zjutraj dobil prvi napad in sledilo jih je še devet, do ponedeljka(popoldan)! Veterinarji pravijo, da je potreben čas, da se ugotovi ali bo sposoben voditi normalno življenje ali ne, saj je nemogoče oceniti koliko ima prizadete možgane...24h/24h mu sledimo, ga opazujemo, stojimo ob strani. Gledati "okrevanje" in ne vedeti kaj bo, je grozno. Še zdaj se mi ne zdi vse skupaj res

Lucija: a kuža ni na tabletah?? Možnost je, da se mu ne ponovi napad, ampak v nasprotnem primeru moraš biti pripravljena. Velika večina psov epileptikou, živi lahko normalno življenje in dočaka tudi visoko starost, ob pravilni negi.

[Geri]

linchaich: Epilepsija pri psih je ista kot pri ljudeh.

Spodnji tekst je kopiran iz strani http://www.pliva.si/multi2.php?p=39&menu_num=460

Pogostost
Epilepsija, katere ime izhaja iz grškega jezika in pomeni bolezen "ki zgrabi" (se torej pojavlja v napadih), je najpogostnejša nevrološka bolezen; izjema so možganske kapi, ki so največkrat posledica internističnih obolenj. Epilepsija se pojavlja v razvitem svetu pri enem odstotku prebivalcev. Nastopa najpogosteje pri mladih ljudeh, več kot pri polovici bolnikov začne pred 18. letom starosti. Z daljšanjem življenske dobe in z boljšo zdravstveno oskrbo ostarelih pa ugotavljajo, da je bolezen zelo pogostna tudi po 60. letu starosti.

Napadi
Epileptične napade razvrščajo na takšne, ki začno v krajevno omejenem območju možganov (v eni hemisferi) in na takšne, ki domnevno že na začetku zajamejo obe hemisferi. Prvi so delni (parcialni), drugi generalizirani. Slednje spremlja motnja zavesti. Parcialne napade lahko spremlja motnja zavesti ali avtomatična dejavnost (odvisno od tega, kje epileptična motnja v možganih izvira in kam se širi), lahko pa nastopajo brez motnje zavesti. Delni napadi lahko naknadno preidejo v generalizirane. Podrobneje jih opredeljujejo glede na začetno oz. najizrazitejšo klinično lastnost: na motorične (kjer v klinični sliki prevladuje gibalna motnja), senzorične (kjer prevladujejo motnje čutilnih funkcij), na avtonomne (kjer v sliki prevladuje motnja avtonomnih - vegetativnih funkcij) in na delne napade z duševno simptomatiko (kjer prevladujejo motnje zaznave, spomina, čustvenega doživljanja in odzivanja). Pri številnih napadih so izražene vse od naštetih sestavin. Za zdravljenje je pomembno poznavanje časovnega poteka napada. Še zlasti prvi znak (ki ga opazi bolnik sam ali kdo v okolici oz. prvi občutek, ki ga zazna bolnik) lahko nakaže, iz katerega predela možganov napadi izvirajo. Kasnejši potek napada pa nakazuje, kako se epileptična motnja širi po možganih.
Za generalizirane napade je značilna motnja zavesti. Nekateri se pojavljajo brez vsakršne gibalne (motorične) motnje, le s kratkotrajno prekinitvijo zavesti (absence ali odsotnosti), pri ostalih pa prevladujejo različne motnje mišičnega tonusa in krči: ločimo atonične (z nenadno izgubo mišičnega tonusa), tonične (z nenadnim naraščanjem mišičnega tonusa), klonične (z ritmičnimi krči), tonično-klonične (kombinacija prej opisanih), mioklonične (s hipnimi zgibki ali stresljaji), napade in različne kombinacije opisanih ter redkejše težje razvrstljive, manj tipične napade. Slednjih je največ v pri novorojenčkih.

To je pisano za ljudi, velja pa tudi za živali...

[Geri]

Upam, da vam bodo informacije kaj koristile. Bratrančev pes ima tudi epilepsijo, tako da smo se o tem že precej pozanimali ker je imel precej pogoste napade.  :-\Sedaj jih nima že nakej let več.  ;DOpazili smo, da je dobil napade v stresnih situacijah (pa tudi če je le spoznaval sosedovega precej večjega psa je takoj dobil napad). Nato smo na priporočilo veterinarja najprej poskrbeli za njegovo kondicijo (prej je bil "hišni pes" z enim daljšim sprehodom na dan), tako da smo postopoma podaljševali sprehode, tako da sedaj naredi kar par kilometrov na dan in se ful zdivja. Potem smo menjali še hrano (ne vem če je sicer to kaj vplivalo na bolezen). Mislim, da je kondicija kar pripomogla k izboljšanju, saj je bil vajen večjih naporov (napore pa povzroča tudi stres).
Vredno je poskusiti. Ampak res postopoma, ker se drugače stanje le še poslabša. Pa veterinar je odsvetoval kakšno divjanje za mačkami oz. vse take (na hitro štartane) podvige, saj je rekel, da se mora pes najprej "segreti" tako kot ljudje pred rekreacijo, zato mora vsakič najprej nekaj časa hoditi, nato pa lahko divja.
Poskusi, pri nas je delovalo!

Lp!

[linchaich]

Sem pozabila napisati, da zaradi spondiloze talo ali tako ne smemo divjati!
Se znori - včasih, kar ji ne morem in nočem preprečiti! Tako da nasvet o kondiciji odpade. Je pa bila v zelo dobri kondiciji dokler nismo izvedeli za spondilozo! Z lahkoto je prišla na Šmarno goro, na Vorgar in naprej proti triglavskim jezerom, ... Bila je res v dobri kondiciji - najboljši med tremi bokserkami! Se pravi je bila med prvimadvema napadoma v dobri formi!

Lp, Urša

[linchaich]

Hvala!

Sem dobila mnenje, da gre lahko za preščipnjen živec oziroma v trenutku napada "uščipne" živec - ali tako nekako!

Zdravil zaenkrat ne jemlje (nobenih), v nočeh na nova leta pa ji bom dajala le Persen (drugi samo s temi tableti niso imeli problemov).

Ja, se bom pozanimala pri zdravniku!

Me pa ravno zato, ker so te napadi tako redki zanima če je to sigurno epilepsija? Jaz je ne morem v tistih 10-ih minutah pripeljati do veterinarja!

Lp, Urša

[sparks]

Pozdrav vsem!

linchaich: Veterinar naj opravi preglede. Žal je pri epilepsiji karkoli težko diagnosticirati. Sicer pa je epilepsija tudi dedna (torej ni priporočljivo pariti psov dalje). Najpogostejša je idiopatska epilepsija, kar pomeni, da je iz neznanih vzrokov, npr. kot že navedeno dedna, kakšen udarec, enostavno "napaka" v možganih. Lahko pa jo povzroča tumor, krvavitve,...le te so pogostejše pri starejših psih in se težko ugotovijo. Epilepsije se ne da pozdraviti, lahko jo le zdraviš...Psom, katerim se napadi pogosto ponajvljajo, predpišejo tablete, ponavadi Phenobarbital. Imajo pa lahko stranske učinke, saj ne vplivajo lih najbolje na jetra. Kot je meni veterinar povedal, pa velika večina psov, ki so na tabletah, jih kar vredu prenaša. Živijo lahko normalno življenje in dočakajo visoko starost. Moj kuža se je po dveh tednih navadil na zdravilo in odkar jih jemlje, ni opaziti razlik v obnašanju ali na telesu.
Po tvojem opisu napada, se mi nekako ne zdi (le moje mnenje), da gre nujno za epilepsijo...sicer pa bo veterinar najbolje vedel za kaj gre.

Priporočam ti ogled te strani, na kateri boš dobila ogromno koristnih informacij.
Sama sem jim poslala mail in moram priznati, da sem dobila veliko bolj jasno sliko o tej bolezni preko maila, kakor na veterini. Zelo se zavzamejo in imajo izreden humani odnos in pristop.
http://www.canine-epilepsy-guardian-angels.com/