Kako naj se odločim

[bina]

Njufko je novofundlandec Je skrajšano, ker se mi ne da vedno pisat tako dooooolge besede

Moja psica (bernardinka) poje poleti 15 kg hrane na mesec (ali pa mogoče malo manj), pozimi pa okoli 18 kg. Je pa samo brikete. Koliko je cena posameznih briketov, si pa lahko v trgovini lahko pogledate sami

Za orientacijo: samec (švicar) ima 48 kg, pa pozimi in poleti poje 15 kg na mesec Psica ima pa trenutno 68 kg Tako da v primejavi s samcem niti ne poje tako zelo veliko.

Kakorkoli, izbira pasme ni enostavna (čeprav pri meni je bila jaz sem želela bernardinca ne glede na njegove slabe strani ). Veliko branja, iskanja po netu, pogovarjanja in ne hitite v nakup

Lp Jana

[Tripikice]

Njufko je novofundlandec Je skrajšano, ker se mi ne da vedno pisat tako dooooolge besede

Za orientacijo: samec (švicar) ima 48 kg, pa pozimi in poleti poje 15 kg na mesec Psica ima pa trenutno 68 kg Tako da v primejavi s samcem niti ne poje tako zelo veliko.

To pa ni od muh pri tako različni teži pb. enako hrane. Zgleda, da vaša bernardinka gleda na linijo, šminkerca.

Tripikice,
jaz bi pa vas opozorila samo še na težo velikih psov. Pri nas doma smo sicer vedno imeli same velike pse, tudi zdaj imam psico velike pasme (cane corso), ki ima 42 kg. Sem pa vedno bolj prepričana, da pes, ki ga lastnik sam fizično ni sposoben kontrolirati, ni primeren zanj. To pomeni na cesti zadržati psa ne glede na to kaj se zgodi (predstavljajte si, da nek mulec na cesti vrže petardo naravnost pred vas in vašega sicer odlično vzgojenega psa, v večini primerov, če ne boste mogli psa zadržati, boste samo poleteli za njim preko ceste in še kam...), poleg tega pa morate biti v vsakem primeru sposobni dvigniti vašega psa in ga nesti, v kolikor se mu kaj zgodi. Naj samo povem, da sem sama stara 30 let v zelo dobri fizični kondiciji pa mojo psico komaj komaj vzdignem, nesti pa jo skorajda ne morem. Potreba, da psa neseš, pa ni tako redka, kot si mogoče mislite. Npr, daste psu slikati kolke, za slikanje mu veterinar da pomirjevalo. Ko greste domov je pes sicer že prebujen, samo je še vedno zelo omotičen. Tako ga morate sami bolj ali ne spraviti do avta, v avto in potem doma iz njega. Ali pa, da dobi pes glivično vnetje ušes (to se je zgodilo moji psici pred kratkim), veterinar mu mora ušesa očistiti. To spet pomeni, da bo dal psu pomirjevala itd.
Moja mama, ki dopoldneve pazi na mojo psico, ko sem jaz v službi, je prav zaljubljena vanjo, ampak nekaj časa (veliki psi večinoma zelo hitro fizično zrastejo, psihično so pa še pravi otročaji) ni upala sama z njo na sprehod drugam kot v gozd, saj ko je psica preko ceste zagledala drugega psa, bi ga še v istem trenutku hotela iti pozdraviti... moja mama, pa je ni bi mogla zadržati.
Poleg tega, večji kot je pes, težje ga vzamete kamorkoli s seboj (npr. na morje itd). Moja psica gre sicer povsod z mano, samo moram pa delati precej kompromisov...
To, da večji pes več poje, je zadnje kar bi mene skrbelo v zvezi z velikimi psmi...

Sicer pa vam želim, da bi čimprej imeli malega nagajivčka doma, pa katerekoli pasme že bo.

Lp, Darja

To sem napisala ravno zato, ker me nekateri opozarjajo na težo psov (ravno zaradi obvladovanja), malo pa tudi zaradi količine hrane. Saj skušam govoriti čimmanj neumno    , ampak včasih pa glih skozi take neumnosti izvem kakšen pomemben podatek. 

Vprašala bi še nekaj - do sedaj nisem razmišlala o pesjaku, pa zgleda, da je to vseeno pametna varianta.
A imate te velike kužote vsi v pesjaku? Ste ga kupili in kje?

[bina]

Mi smo prej stanovali v naselju in smo imeli samo ograjo okoli hiše. Pes je imel svojo hiško na balkonu. Brez pesjaka. Ga nismo potrebovali zaradi ograje okoli hiše.

Smo se preselili bolj na samo in pes je stalno v hiši, psica pa ima zunaj ograjenih 60 kvadratov s svojo hiško. To ni pravi pesjak, ker je ograja visoka samo 120 cm, pa brez strehe. Ograja okoli hiše pride v naslednjih letih (nekoč bo ).  Tako da mi pravega pesjaka nimamo.

Lp jana

[do-khyi]

Jaz pa imam za svoje tavelike psičke tudi ograjenega del vrta, cca 100 kvadratov, da so tam, ko mene ni doma. del dneva jih imam tudi pri sebi v hiši, sedaj pa ravno ograjujemo še cel vrt, , ker smo blizu prometne ceste, da bodo imele moje dame dovolj  prostora za čuvanje in poležavanje. Tibetansko španjelko imam pa itak v hiši oz. kakor se njej zazdi.
Pred leti sem imela nekaj časa pesjak, pa se za moje ni obneslo, ker ne trpijo prevelike omejenosti.

[Tripikice]

Aha, to sem še pozabila vprašati. Zooja iz Jesenic prodaja zlate prinašalce z rodovnikom, in sicer za 90.000 SIT. Videla sem pa kdaj prej oglase, da so jih prodajali za 60.000, 40.000 SIT. To je precej velika razlika. Katera cena je nekje realna za goldne? In - psi so z rodovnikom. Če bom povprašala po e-mailu za starše, mi lahko povejo imena nekih drugih staršev? Se mi lahko zgodi, da mi pokažejo ponarejeno potrdilo o rodovniku? Se opravičujem, če s tem koga žalim, samo se želim zasigurati in izvedeti, če so tu kakšne "finte"?

[Bonie]

Glede pesjaka: naš prejšnji pes (nemški ovčar) je imel pesjak, vendar je bil v njem res zelo redko (če je prišel kdo nepoznan na obisk itd.). Imel pa je 2x3m zaprtega prostora z hiško v njem + izhod na velik ograjen prostor, kjer je bil večji del travnat, manjši del pa je bil peskovnik. Kasneje smo pri preurejanju dvorišča pesjak podrli, tako da moja zdajšnja pesjanka nima nobenega pesjaka in po pravici povedano tudi ne verjamem, da bi se nanj sploh navadila. Je namreč čisto drugačen tip psa ...
Tako je večino časa tam, kjer smo mi, cel čas pa ji tudi odpiramo vrata, da se gospodična sprehaja ven in noter, kakor ji paše. Če pa nikogar ni doma, ji ponavadi pustimo delno odprto garažo, tako da je lahko noter ali pa zunaj (ker se v kratkem selima, pa načrtujemo v novi hiški zanjo tista pasja vratca). Zunaj ji tudi na več mestih položimo blazine ali tepihe, ker zelo rada lenari na sončku.
Mislim, da ustrezno urejen pesjak ni nič slabega za psa, čeprav ne vidim ravno pomena pesjaka, v kolikor imate ograjeno dvorišče. No, v kolikor pes rad uničuje, ko je sam, takrat je morda pesjak potreben, drugače pa ne. Sicer pa se da psa tudi naučiti skorajda vse. Npr., da ne gre na vrt, da lahko koplje samo na enem mestu, da lahko to in to... Potem tudi nima kaj uničevati, za kakšno manjšo nagajivost pa tako vsak mlad pes kljub vsem ukrepom še najde čas in priložnost... Moja je lansko poletje moji mami vkradla in uničila kar nekaj nastavkov za kanglo za zalivati rože, tako da sem komaj uspela pravočasno kupovati nove nastavke In to je počela s takim veseljem, da ji še zameriti nismo mogli...
Glede rodovnika: v Sloveniji ne vem več, kako je s tem... če pa kupiš psa v tujini, pa potrebuješ export rodovnik, na katerega skoraj povsod kar nekaj časa čakaš, tako da ponavadi, ko odpelješ psa, rodovnika zraven še ne dobiš, pač pa ga dobiš kasneje po pošti.
Takrat ko boste šli po psa, morate preveriti, če je pes tetoviran oz. če ima čip. Številka čipa z kodo mora biti v zdravstveni knjižici oz. zdaj potnem listu, kjer morajo biti zabeležena tudi vsa cepljenja in razglistenje. Poleg tega zahtevajte od lastnika kopiji rodovnikov od staršev mladiča. Pa moja vzrediteljica mi je tudi pokazala zapisnik vzrejnega referenta, ki je prišel popisati leglo, kjer so bile tudi navedene tetovirne številke za vsakega mladiča. Najbrž je nekaj podobnega tudi v Slvoeniji. Največja garancija pa je, če kupite psa od priznanih in dobrih vzrediteljev. Takega vzreditelja pa boste prepoznali tudi po njegovih vprašanjih, saj ga ne bo zanimalo samo ali boste mladiča vzeli ali ne, pač pa še cel kup stvari o vas, kako boste skrbeli za psa, dal vam bo nešteto napotkov za hranjenje mladiča itd.

Lp, Darja

[deteljica]

to da je zadnja naj te nič ne skrbi, eden pač mora biti zadnji ,a ne .