Kako naj se odločim

[Jana]

jst

Jaz sem se vmešala le zato, ker ne prenesem, da je kje tukaj napisano, da so mešanci bolj zdravi od pasemskih psov, ker za to preprosto ni podlag.

[jst]

jst

Jaz sem se vmešala le zato, ker ne prenesem, da je kje tukaj napisano, da so mešanci bolj zdravi od pasemskih psov, ker za to preprosto ni podlag.

Ja, razumem, ampak potem pa debata še kar naprej teče o tem, ali so bolj zdravi mešanci ali pasemski psi.
Skratka, čisto preveč posploševanja. Lahko govorimo o posameznih psih ali o posameznih pasmah - dejstvo je, da imajo nekatere pasme ogromno zdravstvenih problemov in jaz bi si tu upala trditi, da so verjetno na splošno predstavniki teg pasem manj zdravi od "pravih" mešancev (to je tistih, ki niso rezultat namernega parjenja "pasemskih psov brez rodovnika"). Pa vseeno tega ne bi zapisala kot dejstvo.

[kocka]

Se bom pa tudi jaz obregnila ob potrpežljive pse in majhne otroke. Zakaj že bi otrok lahko tiščal prste psu v oči in rit ali ga vlekel za uhlje in rep, pes bi pa moral to prenašat? Ja, a potem otrokom dovolite, da to počnejo tudi z vami in ostalimi ljudmi?

Hehe Yo, dobra!
Razlika med različnimi kosmatinci je le v tem, da kljub temu, da so otroci dobro vzgojeni v odnosu do psa enostavno kakšnemu psu zaupaš, kakšnemu pa ne. Lahko povsem po nesreči pride so bližnjega srečanja, pa en pes odreagira tako, drug pa drugače.

[Houdini]

Sedaj, ko je zdravje mešancev in rodovniških psov razčiščeno, bi rada dodala mogoče še tole.
Ob izbiri novega psa, se meni zdita najboljši dve opciji. Prva je izbira rodovniškega mladiča iz dobrega legla, zdravih prednikov. Druga je posvojitev iz dobrega zavetišča. V obeh primerih je potreben razmislek in pa to, da se psa ne prinese domov ker ste se na prvi pogled zaljubili v pasmo/psa v zavetišču  (za to tu ni skrbi, ker je pristop k izbiri popolnoma OK). Najslabša opcija (in potencialno psi z največ problemi) je nabava "čistokrvnega brez rodovnika", kjer smo lahko pa skoraj sigurni, da je vsaj z enim od staršev bilo nekaj narobe. Tudi to so mešanci in zanje prav gotovo ne velja, da so boljšega zdravja . Istočasno se je potrebno zavedati tudi tega, da rodovnik sicer prinese vedenje o prednikih, se pa vedno kljub vsemu lahko zgodi, da zboli prav naš pes.

Tako dober vzreditelj kot tudi dobro zavetišče bosta znala svetovati pri izbiri ali mladiča ali pa varovanca, v obeh primerih pa bo veliko odvisno tudi od našega nadaljnega dela z psom.


Če sem prav razumela twety išče psa zase, ki pa bo imel nekaj opravka tudi z njenimi otroci, ne kupuje pa psa za otroke. Biti mora dovolj odlakan, da je lahko ponoči zunaj. Twety ima tudi željo po  šolanju, po možnosti za lavina, kar istočasno pomeni, da ne bi rada majhnega psa

A vrsta šolanja je nujno to? Ali bi recimo v poštev prišla tudi kak druga vrsta šolanja/športa?

[AngSeter]

To ni "navaden šport", to je način življenja, da ne omenjam da je lahko tudi zelo nevaren. Ga ni za primerjat z RO ali agi. Če se še ni ukvarjal s tem bo morda ugotovil, da biti vodnik reševalnega psa ni zanj. Zahteva celega človeka in ogromno časa. Zato mora biti tudi podpora družine...
V glavnem, kar hočem povedat je to: upam, da ljude ne enačite teh zadev in v splošnem ne jemljete tako zlahka.

In pasem primernih za to je kar nekaj. Samo ujemanje s karakterjem je odločujoč...

[Lanabela]

Za reševalnega psa velikost niti ni pomembna, prav tako ne pasma. pomembno je, da je karakterno trden, radoveden in vztrajen. Z nekaj iskanja lahko najdemo mladiča z dobrim potencialom pri skoraj vsaki pasmi.

Zdej...omenjen je bil malinois. Večinoma zdravi in dolgoživi, z ogromno nagona, krasni za delat...a - izjemno hitro odreagirajo, večinoma imajo ogromno energije, ampak res ogromno in z njimi je treba zeeelo veliko delat, samo sprehodi in tek niti pod razno ne zadoščajo. Treba jih je zelo pazljivo socializirati, ker sicer lahko postanejo nevarni. samci znajo biti zelo ostri in so primerni samo za vodnike, ki imajo dovolj izkušenj z "močnimi" psi. Vsekakor pa to niti približno in niti pod razno ni potrpežljiv pes, ki bi vdano prenašal nesramnosti majhnih otrok.
Skoraj enako bi lahko trdila za nemca iz delovne linije, le da vseeno niso tako zelo hitri.
Bauceron sicer nima toliko energije in ne reagira tako hitro, znajo pa biti ostri kot hudič in tudi za šolanje so težavnejši.

V primeri z zgoraj naštetimi so švicarji pravi prijazni medvedki.

Če bi malo popustila pri velikosti, bi se takojh povečala izbira. mogoče bi bil zanimiv kakšen špringer španjel, ti so prijazni (bolj kot kokri) in dobri za delat.

Kar se tiče mešancev in rodovniških - mešanci so čista loterija, lahko dobiš najboljše ali najslabše. Načeloma so manj specializirani kot nekateri pasemski, kar pomeni, da je manj ekstremov - tako v telesni zgradbi kot pri karakterju.
O prednikih ponavadi veš nič ali zelo malo, zato tudi morebitnih dednih bolezni ne moreš predvidevati - kar pa ne pomeni, da jih ni. So in niso redke. kar se zlasti kaže v zadnjem času, ko se končno tudi del mešancev obravnava enako kot pasemski - z zdravljenjem vred.
naše (moje in od žlahte) izkušnje: zlati prinašalci, zdrava pretežno delovna vzreja: živeli so od 13 - 17 let, imeli so en ali dva hotspota letno, sem ter tja kdaj vneta ušesa (glede na to, da so bili veliko v vodi to ni nič čudnega), kaj drugega pa ne. Samojedi izrazito zdravi, večina do 12 leta ni rabila veterinarja razen za cepljenja, živeli so (zaenkrat, večina je še živih) od 14 - 17 let. mešanci pa...kakor kašen. Najmanjša je stara okrog 19 let, sedaj ima sicer že par let kup težav, ampak do 12 leta je bila povsem zdrava. Posvojena je bila kot odrasla, od prej ima posledice - kup strahov, a načeloma zelo v redu karakter. Večja mešanka  ima zanič pankreas, a če dobiva encime, je OK. Karakterno je sicer v redu, a ji nekaj v možganih ne štima - lahko povsem nepredvidljivo odreagira. Manjši mešanec je prišel k hiši slep - dedna bolezen, katere posledica je bil še glavkom, zaradi česar so morali odstraniti oko. Zaradi zastarane poškodbe je šepal, imel je tudi občutljivo prebavo. karakterno enkraten, doživel je slabih 10 let.

[twety]

Je prav zašla ta tema :9 Hvala Houdini ker si se vrnila na prvotno vprašanje

Res je želja po veliki pasmi, če ne bi imela želje po aktivnem delu s psom (delavnim) bi se najverjetneje odločila za dogo ali švicarskega planšarja
Napisala sem da psa za lavine, mišljeno je bolj splošno, pač za reševalnega psa bi ga šolala. Tako je, želja je taka, če pač ne bi bilo to to, kar sem hotela, bi ostal pa (samo) družinski pes

Kaj pa Labradorci?