Kako naj se odločim

[nezzek]

Hehe, nezzek, si referencni primer, kako bi bilo treba pasmo izbirati. Ne velja samo za otroke, temvec za vse, tudi odrasle. Pa zal vse preveckrat, oz. v vecini primerov srecujemo odlocanje za psa "na horuk" in samo po izgledu. Zal.

Hvala

Hehe nezzek, tudi moje vprašanje je bilo zgolj retorično, čeprav sem si res želela, da odgovoriš , ker se mi je zdelo, da je kastelecu nekoliko poenostavila zadeve .

Odgovorit je eno (mi ni bilo težko ).. kaj bo pa naprej je pa drugo..

[Lanabela]

Na konkretno vprašanje, kaj naj si Dina izbere, samojeda ali borderja je nemogoče odgovoriti drugače, kot: ne enega ne drugega. Izbira med pasmama, ki sta karakterno vsaka na svojem polu. Bolj različnih niti ne bi mogel najti, pa če bi se zanalašč potrudil. Torej bo pravšnje nekaj tretjega nekje vmes. Počakati, se učiti in iskati naprej. Predvsem pa si odgovoriti:kaj od psa pričakujem in kaj bi z njim rada počela.

[Lanabela]

Saj v bistvu ni toliko problem v tem, da bi si nekdo predstavljal, kako lahko se bo prilagodil zahtevam in karakterju psa, potem pa ugotovi, da temu ni čisto tako.
Hujši problem je, da si ljudje večinoma predstavljajo, da bodo lahko karakter psa spremenili po svojem okusu, če bodo le dovolj zgodaj začeli in če se bodo dovolj potrudili (če sploh razmišljajo o tem, seveda). saj poznate tiste zgodbice na temo: vsi psi se rodijo prijazni, vse je ovisno od vzgoje, pes je tak, kakršnega naredi lastnik....
Ja pa ja de.

[enaNika]

@Lanabela:
Tukaj bi rekla, da ljudje mešajo karakter in obnašanje. Pa ne samo pri psih... 

Upam, da bom napisala razumljivo:
Karakter (značaj) je položen v zibelko. Pri psih in mačkah obstajajo neke pasemsko določene predispozicije, pri tem pa lahko ima 6 mladičev v leglu vsak svoj in čisto različen karakter. Pri izbiri psa je torej pasma okvir, končni izbor je pa znotraj legla (človek s čisto natančnimi usmeritvami lahko čaka tudi nekaj legel, drugi bo po nasvetu vzreditelja vzel najbližji približek).

Obnašanje (vedenje) je pa kombinacija karakterja in zunanjih vplivov (učenje, življenjske razmere...) in je tisto, kar se opazi na prvo oko in kar ljudski rek rad posplošuje v "kakršen gospodar, takšen pes". Ampak če še tako zgodaj začneš in če se še tako potrudiš, enostavno iz vsakega karakterja ne moreš dobiti vsakega obnašanja. Ne gre. Kot ne moreš narediti peči iz papirja ali letala iz svinca.

In ZATO se mi zdi pomembno, da se najprej preveri, kakšne osnove sploh katera pasma nudi. In zato verjetno tudi toliko premlevamo ta "karakter pred videzom".

Lep dalmatinski pregovor za to priliko: Bolje sa grubim papati, nego za lipim plakati. (Bolje z grdim jesti kot za lepim jokati)


@branka:
Jp, seveda lahko imaš srečo. Jaz sem jo že tudi imela.  In seveda gre lahko tudi pri še tako skrbni izbiri kaj narobe. Ampak posamezni primeri pač niso merodajni.

[moonbeam]

Jaz lahko samo rečem to, da sreča, da si lahko vsaj psa izberem sama in to takšnega, ki meni dejansko ustreza, če si že staršev in familije nisem mogla izbrat 

Če bi jaz izbirala po samo izgledu, bi imela doma 2 nemški dogi, 1 bernca, 1 pumo, 1 konja, orko in sokola. Pa sem žal omejena na prostorske, finančne in razumske zmožnosti  . Nimam pojma, kako bi združevala konja in pumo  .  Vsega tega res ne morem imeti, imam pa pogoje za bernca Flipa (vse bolj se barva rjavo-mislim, da bo nekoč še bernc), če bom želela videti nemško dogo, bom izlicitirala pico od Mirca in se povabila na obisk k Bali (Boštjan bo pojedel pico ),  imam Murija (miniaturno različico panterja  ) in Mišo (sokola na štirih tacah), namesto konja imam kolo in če bo vse po sreči, bodo orke prišle na vrsto nekoč na potepanju po S Evropi. 

Pa nej še kdo reče, da ne morem imeti tega, kar si želim 

[kocka]

Moonbeam
Jaz samo lahko rečem, da sem se enkrat kar dobro zaj*****. Ni bil sicer polom na celi črti, ampak bilo je daleč od idelanega. In kar je najhuje, dobro sem poznala osnovne karakterne lastnosti pasme, pa sem vseeno kupila enega tipičnega predstavnika, ker sem mislila, da sem sposobna več, kot sem dejansko bila. Bila je odločitev na horuk in moji starši mi v tem primeru niso bili sposobni reči ne, čeprav bi bilo zelo koristno, da bi me prizemljili. Verjetno pa sploh niso vedeli, za kakšno pasmo in karakter gre, tako da niti niso mogli odreagirati.
Nisem bila sicer več otrok in sem o pasmi vedela kar nekaj, pa vseeno lahko trdim, da je šlo za nepremišljen nakup. Ne trdim pa, da bi vsi ravnali tako in da bi vsi popušili. Verjetno bi kdo tudi psa, predvsem pa sebe znal spraviti v red, ker poudarjam, s psom ni bilo nič narobe, pravzaprav je imel odličen karakter in velik potencial za delo, samo mi vsi smo bili eni velki loleki
Imeli smo ga fuuuul radi, samo ˝ljubezen nam je vsem v pogubo˝ , če je ne spremlja še ena dobra mera znanja in razuma.
Torej klasični nakup iz neumnosti.
Zato tako poudarjam, da je karakter bistven.
Je pa idealno, če se ti poklopita videz in karakter, itak. Tudi to je včasih mogoče.

[kocka]

Hhihi, pa še res je vse zgoraj napisano, samo res se ne spomnim, po kakšnem ključu smo mi ˝izbrali˝ mladiča iz legla, pomoje so nam ga kar dodelili
Kako si potem presenečen, ko najbolj živahen mladič zraste v najbolj živahnega/pogumnega/dominantnega psa
Imel pa je naš vsaj rodovnik, če drugega ne
Pravzaprav so vsi naši psi do sedaj imeli rodovnik, razen Missy. Če smo ga že drugače kaj posračkali, pa vsaj moji škrtarili niso pri nakupu 

[Polzek]

   Na "stara leta"  , ko sem recimo prišla k pameti, bi rada izpostavila še en zelo močan kriterij, po katerem bi
   izbirala svojega bodočega psa.
   Pravzaprav bi to moral biti prvi kriterij in prvo vprašanje, ki si ga postaviš in sicer:

   Kaj pričakujem od svojega psa oziroma kaj želim z njim početi?

   Ker sem šele tu na forumih spoznala, kako zelo različni smo ljudje in temu ustrezno različne predstave o "funkciji"
   psov imamo. Od čuvajev do modnih manekenov, od atletov do delavcev...

   Meni so na primer najbolj všeč srednje veliki do veliki, dolgodlaki in zelo brihtni psi. Pa mi v sto letih ne bi prišlo na misel
   vzeti na primer border colija, pa čeprav mi je in vizuelno in po karakterju blazno všeč.
   Ker bi bila nesrečna in jaz in pes.
   
   Pasme so nastale ravno zaradi tega -  da so ljudje psi psih izostrili določeno FUNKCIJO, za katero so želeli, da jo pes
   opravlja. Na to ne bi smeli pri izbiri psa nikoli pozabiti.