Kako naj se odločim

[Jana]

Hm, tale princip iz zadnjih postov mi pa nikakor ni jasen. A se nicesar ne naucimo o tem, kako se kupuje psa? Gledate vzreditelje od dalec in samo po netu, ko je leglo, pa uletite k njemu na vrata in hocete tega in tega mladica? Japajade. Hvala bogu, da vam jih ne dajo, temvec sami izberejo, vi pa se sprijaznite s tem, kar dobite. Brez zamere.

Vzreditelje je treba spoznat in jim pustit, da spoznajo tudi oni vas. Predvsem pred prvim nakupom, ko pojma nimate, kaj sploh iscete, kaj bi radi in kaj je za vas. Ce se s kom ne poklopite (vam ne lezi, vam ni vsec kot oseba, vas kaj drugega moti ...), pojdite naprej in se ustavite pri tistem, ki ga zelite malo bolj spoznat. Ne pametujte, temvec sprasujte in opazujte, vmes iscite informacije tudi drugje, glejte razlicna legla in spoznavajte razlicne vzreditelje in lastnike. Samo tako se boste odlocili prav, ko boste izbrali najprej vzreditelja, potem pa se psa. In ko boste izbirali psa, ali vam bo kateri ponujen, boste zneli argumentirati, zakaj bi zeleli drugega in ne tistega, kot vam ga je izbral vzreditelj. Ce pa greste kupit psa (ceprav rodovniskega) brez vsakega znanja in poznavanja scene, si pac pripisite izbiro. Odgovoren vzreditelj hoce najboljse za psa. Vi mu lahko naplozate kup hvalospevov o sebi, pa nacrtov za prihodnost, pa kaj vem kaj se vse, ob tem, ko mu pokazete, da ne o pasmi in ne o sceni nimate pojma. Saj vzreditelji niso butasti in dobrim ni v prvi vrsti pomembno, samo da prodajo mladice, temvec predvsem, kaj se bo z mladici v prihodnje dogajalo. Tam pa vi, kot popolni neznanci, nimate kaksne "vrednosti".

Precej drugace izgleda nakup, ko kupujete drugega psa in ko ste v pasemski sceni ze nekaj pokazali (razstave, morda kaksnen skok samca, vzrejni pregled, pasji sporti ..., prijateljevanje z drugimi lastniki psov, morda celo s kaksnim vzrediteljem ...). Ce se drzite zase in vas in vasega psa nihce pod milim bogom ne pozna, ste pac tudi drugic v enaki poziciji kot prvic.

[Kalsang]

Aha torej moram jaz že vnaprej zagotovo vedeti ali želim recimo razstavljati ali ne, razumem. Samo kaj pa v primeru, da si želim predstavnika pasme, ki je brez hib, ki bi se na razstavah super odrezal, a na razstave z njim ne bi hodila (ali pa mogoče enkrat, ravno toliko, da vidim kakšno oceno bi dobil?) ? Samo sprašujem, za enkrat sem samo glede karakterja odločena kako in kaj.

Super psi se ne skotijo v vsakem leglu. In ko se (končno) skoti kakšen (skoraj) popoln predstavni pasme, ima dober vzreditelj z njim načrte, zato je težko verjetno, da bo nadpovprečno dobrega psa prodal nekomu, ki ga ne bo nikjer pokazal in ki s tem psom na takšen ali drugačen način ne bo sodeloval pri vzreji. Vsekakor pa lahko dobiš solidnega predstavnika pasme tudi "za na kavč", kot pravimo. Nadpovprečnega pa malo verjetno.

[enaNika]

Vse to, o čemer pišete, v celoti drži. Vzreditelj, ki ima z nekim določenim psom neke določene namene, ga pač res ne bo prodal prvemu interesentu, ki pride mimo. Logično.

Tudi če gledaš s stališča kupca, je vse na svojem mestu. Čisto preprosto, nima smisla, da iščeš vrhunskega psa za na kavč - in imaš po možnosti še dolg nos, če ga ne dobiš. To je nekako tako, kot da bi si povprečen Janez, ki gre trikrat v sezoni malo smučat v Kranjsko Goro, zapičil v glavo, da za njega so edino dobre take-pa-take šampionske smuči. Pa tudi, če bi jih dobil, niti ne bi opazil razlike med temi in med tistimi, ki jih za srednji denar kupiš v Hervisu. In še manj, da bi lahko razliko kakorkoli izkoristil, saj nima niti možnosti, niti mu to ni interes. Samo imel - bi - pač.

Ko prideš kot laik gledat leglo, itak pri najboljši volji nimaš pojma, kateri pes je "dober" (in zakaj) in kateri je "slabši" (in zakaj). Vsi so tako kjutkani in cotkani in sploh za požret... , razliko mogoče opaziš v barvi in v živahnosti.

S prodajo vrhunskega psa teti Marti za noge gret pa bi imela škodo oba. Vzreditelj zato, ker mu dotični pes ne bo prinesel potrditve za njegov trud pri vzreji, izbiri kombinacij itd. Teta Marta zato, ker bi ji brat ali sestra dotičnega psa ravno tako učinkovito grela noge, za razliko v ceni bi pa lahko šla kaki vikend v toplice. Še najmanj na škodi bi bil pes, ker mu titule in pokali prav sladko *** visijo, dokler ima polno skledo in ga nekdo čoha za ušesi. 

[zalarjeva]

Branka katero pasmo pa imaš na umu? Predvidevam da NO-ja

[jst]

Jaz pa razumem, o čem piše kastelecu.
1. Pes ti mora biti všeč. Pika. Psa s "svinjskim" gobcem ne bi imela, zato me niti karakter bulterierjev ne zanima preveč. Prav tako me ne zanimajo "mini" psi, kot so maltežani ipd.
2. Pri fizičnih karakteristikah ne gre le za izgled. Bernardinec je čisto lep pes, a me pretirano slinjenje odbija. Do karakterja tako sploh ne bom prišla - me ne zanima.
3. Gre tudi za praktični vidik: to, o čemer je pisala enaNika. Če se psu kaj zgodi in ga bo treba nesti, je tudi 30 kg zame veliko. Nemška doga tako niti slučajno ne bo v mojem izboru, ne glede na karakter.

In šele po pregledu fizičnih karakteristik (višina, teža, odlakanost, a tudi simpatičnost izgleda) je na vrsti ugotavljanje karakterja. To, kaj bi fizično počela s psom, je drugotnega pomena. Če bi glede na to izbirala pasmo, bi se z lahkoto odločila za polarca - kaj pa je lažjega od tega, da vsak dan narediš (pretečeš, prekolesariš) 20 km? A glede na to, kaj sem slišala o polarcih, to karakterno ne bi bila dobra kombinacija. Bi bilo bolje, če bi sipolarca za teke sposojala pri sosedih.

[kocka]

Meni je Missy šele po kakšnem mesecu, ko je bila pri nas doma postala lepa . Me je pa takoj osvojila s svojim karakterjem.
Seveda sedaj menim, da je med 5% najlepše pasje populacije na svetu

[Drejči]

hm, pa saj ni nihce napisal, da je izgled povsem nepomemben. Jasno, da je pomemben.
Hocemo povedat, da je pri izbiri potrebno enako pozornost, kot jo posvetite izgledu, posvetiti tudi karakterjum pasme in posameznika.
Problem je namrec v tem, da vecina ljudi izbira izkljucno na podlagi videza, na karakter/specifike pasme pa cisto pozabijo.
In ce smo ze pri tem je v koncni fazi cisto nepomembno ali ima pes flek tukaj ali tam, ker ta ne vpliva na pozitivne ali negativne relacije med posameznimi osebki v druzini.

[Kalsang]

Tisti, ki pasmo dobro pozna in ki pozna prednike mladiča in kako so se razvijali, bo takšnega psa prepoznal. Seveda to ni 100%, ker lahko na primer med poznejšim razvojem pride do kakšne nepričakovane hibe (nepopolno zobovje itd.), je pa vsekakor mogoče že med mladiči prepoznati tiste bolj perspektivne.