karkoli napišem, so samo besede... ki verjetno ne pomagajo nič... samo čas bo omilil bolečino... in bo manj bolelo. ostali bodo pa spomini. verjetno lepi, ker grde pozabimo (in jih ni)... spomini na vajina potepanja, na njene lumparije in dogodivščine... naj te tolaži misel, da je njej sedaj lepo, da je ne boli več, da uživa na polno... čeprav se mi tu jokamo in smo žalostni... Gala je v dobri družbi.
Gala, pozdravi našega črnuhca tam gori in mu sporoči, da ga pogrešamo in da ga nismo pozabili... in upam, da se imata lepo...
maj: iskreno sožalje....
pa sem si obljubila, da ne bom več jokala 
Jana. Vse pravice pridržane.
