NabiraUc, ja
Ful je vesel, kadar mu dovolim na koncu sprehoda kakšno stvar, ki leži ob cesti, odnesti domov.
Sicer sem morala tistole posodico od skute nesti nazaj, kjer jo je dobil ... to je namreč posodica za "našo" prostoživečko Štefko, ki jo je za našo delavnico nastavila tetka, ki jo tudi hodi hranit, pa bi bila ogorčena, če skledice drugi dan ne bi več bilo na svojem mestu
Bi za izginotje posodice hitro obtožila kakšne "žleht ljudi"
Pobiranje smeti je za Rokota, kot ugotavljam vedno znova, nekakšna antistres terapija
Tole skledico je namreč bliskovito pobral, ko je zagrmelo in je bilo treba hitro šibat domov
Zadnjič pa sva šla od Ane in borderjev krepko po polnoči in so imeli v lokalu ob poti veliko fešto, glasna glasba benda, glasno govorjenje množice ljudi in ogromno ob cesti parkiranih avtov, je bil dober razlog za to, da se je Junaški LoUc vkopal na pločniku že 100 m od "groze" in nepremično buljil v avte, ki po njegovem seveda nimajo kaj delat tam sredi noči
Pa sva šla en korak naprej, pa stop, pa spet en korak ... mislim
Na srečo sem opazila ob pločniku že nekaj odvrženih smeti in sem ga izzvala, naj pobere eno plastenko.
Eureka! Plastenko je pobral, nato pa sva skoraj tekla do doma z dragocenim
plenom 
Tu mač! Ker je imel nalogo "primi, nesi" je
"pozabil" na groznostrašne motnje v obliki, hrupa in ljudi, ki so se zbirali okoli avtov, sploh se ni bilo treba več ustavljat vsake 2 metra in sumnjičavo opazovat, kaj se dogaja - šibanac do srede vasi, kjer sva srečala Prijateljske Omladince, ki se jih je zelo razveselil, med tem izgubil plastenko, pa hitro našel nov plen, zmečkan plastični lonček
In tako sva v rekordnem času prišibala domov, z dragocenim plenom direktno v kučo
LoUski - nabiraUski pozdrav vsem oboževalkam
horjulsko črnega psa s
horjulsko belo brado
... sicer pa plastenke pri naši hiši ljubimo vsi, celo vrtna zelenjava
Takole sem iz odrezanih plastenk uredila sofisticirani
visokotehnološki zalivalni sistem za paradajze in bučke
Jana. Vse pravice pridržane.
