Črnogorska filozofska razmišljanja
Ne glede na to, kakšen odnos ima večina tukaj beročih do Facebooka, vam lahko povem, da je FB moj veliki prijatelj
Uporabljam ga, kolikor mi pač paše, on pa "izrablja" mene, kolikor mu sama "dovolim" (pa ne mislim zdaj na FB politike zasebnosti, teorije zarot in kraje identitet, ker je to neverending story
.
Tokrat sem tam našla povezavo na en tako super zanimiv in zabaven blog o "rahlo posebnih kuŠkih", da ga preprosto moram deliti z vsemi "sotrpini"
http://hyperboleandahalf.blogspot.com/2010/11/dogs-dont-understand-basic-concepts.htmlNo, potem pa še ena vesela novica za Rokota. Ker ima tako super duper pametno in fajn Šefico, ki "imam zmeraj prav"
, je na eni FB mini nagradni igri pasje šole "Blazno blatno" zadel brezplačno urico na novem "pasjem parku" ki ga pravkar postavljajo in bo urejen z namenom pogumne in "malo bolj posebne" kuŠke opremiti z raznimi spretnostmi, predvsem premagovanjem različnih
neprijetnih grozovitnih ovir, pa z miselnimi igricami in raznimi podobnimi heci. Tam namreč prirejajo tudi začetne seminarje za terapevtske pare in se zato že itak ful ukvarjajo z raznimi
junaštvi in socializacijskimi triki
How cool is that?
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, jaz sem čist iz sebe, valjda bova šla hitro probat zadevo, ko štarta in če nama bo vse skupaj všeč, bova pa še kaj po "Blazno blatnem" igrišču in vadbšču počela. Agility imajo tudi
Nemško šolo sva namreč zapustila, ker ... ma res ni več šlo. Ne na človeški in ne na "pasji" ravni. Ma ni važno, vsaka izkušnja je za nekaj dobra. Zdaj vsaj vem, česa nočem nikoli več
Kaj si v današnjem deževnem večeru misli moj črnogorski filozof?
Sicer pa sem dolžna še eno črnogorsko anekdoto od včeraj.
Greva midva ob mraku na dolg sprehod in za nagrado še k borderski familiji na pivo. Ko prideva do hiše, ga spustim in on navdušeno 100 na uro zašiba čez vrt pozdravljat Ano, moža in oba borderja. Kar naenkrat pa žlajf z ročno in ... dramaaaaaaaaaaaaaaa
(na tleh ob naši pivski mizi pred hišo so ležali trije veliki prazni papirnati žaklji od suhega kruha za njihove ovce in se rahlo premikali v vetru - jaz sem jih opazila že od daleč, Roko pač ne)Neustrašni črni Louc je zalaufal nazaj do mene, začel glasno alarmirat in opozarjat na
veliko nevarnost v obliki NePrijateljskih NLP objektov, tekal od žakljev do mene in nazaj in pod mizo in spet do mene ... skratka akcija za popiškit se
Ni treba vprašat, kaj sta v tisti minuti storila njegova borderska prijatelja - valjda sta se pridružila "klicu domovine" in začela še ona dva na vse pretege preganjati NePrijateljske vreče (ki jih prej celo uro baje še porajtala nista).
Jaoooooooooo
Pa kako je kdo lahko tako teslo, nooo
Epilog: nekako smo jih utišali, jaz sem parkrat skočila okoli in čez NLP-je in na koncu si je še Roko upal skočiti čez in si tako čisto sam prislužil nagrado - ker jih je preskočil, je prišel koončno do prijatelja, Bajkinega Ata in dobil dozo čohanja in pohval
In medtem ko je Ata B. zlagal hudo grozno šušteče žaklje, je Roko sproščeno zobal brikete, ki mu jih je mama B. metala izza mize
Če pa to ni pozitivna motivacija, a ne
Danes zvečer pa je na sprehodu začelo grmeti in se nisva pustila motit. On je sicer parkrat pogledal v smeri proti hiši, potem pa sem mu nekajkrat vrgla
grozotno piskajočo žogico in je zalaufal na vso moč, veselo, za mano. In potem sva se celih deset minut igrala nogomet, kljub temu da je vedno bolj grmelo in sva šla domov šele ob prvih dežnih kapljah
Woooohoooooooooooooooooooooooooo
Zdaj vidim, da v pametne besede moje drage No Jinx res ne gre dvomiti
Je rekla julija, da zdaj je pa Roko star 3 leta in to je obdobje, ko pes
pride k pameti. No Jinx ima zmeraj prav
Pa tudi Bitko nama z mavrice pošilja svoje črne dlake sproščenosti, stoprocentno, ker mislim, da se zdaj pa že res da govoriti o nekem napredku glede na lansko leto
Sva mu sinoči ob žalostni obletnici prižgala majhno svečko in se mu zahvalila, ker nama gre dobro, pa ker bereva, da je Jagi super
Jana. Vse pravice pridržane.
