Moja prva (črna) pasja radost - bivši Trzinček Rocco, po domače Roko

[Skuiki]

mamaF, če bi otrokoma rekla, da boste vzeli mladičke, če in izključno samo če bodo VSI v družini (in ne samo ti), skrbeli
da ne bodo tudi oni končali pod kolesi avtomobila ... a misliš da ne pričeli hitro iskati kreativnih rešitev, kako
poskrbeti, da bi mački lahko prišli k vam domov?

Dvomim da je ostalim ravno vseeno, da za ceno "prostega mačjega gibanja" mački pri enem letu umrejo v grmovju.
In očitno je to kar prometna cesta, ki je ni za zanemariti kot velike nevarnosti za življenje mačk.

[rava]

a misliš da ne pričeli hitro iskati kreativnih rešitev, kako poskrbeti, da bi mački lahko prišli k vam domov?

itak da bi mulci našli impulzivne, hitre, kreativne in odgovorne rešitve, ker bodo zdajle froci in ostali obljubili vse živo.
držali se bodo pa 14 dni (če), pol bo pa spet po starem.

bolje par mesecev razmisleka, pogovorov, kakih tehničnih rešitev .... itd. kot pa neke impulzivne zaobljube.

[Iska]

Berto   

[SinM]

Mojca - mi tukaj te imamo vsi radi, veš. 
In ravno zaradi tega, ker te imamo radi in čutimo s teboj, hkrati pa čutimo tudi z mačkami, se oglašamo v tej temi. 

[rava]

Mojca - mi tukaj te imamo vsi radi, veš.  
In ravno zaradi tega, ker te imamo radi in čutimo s teboj, hkrati pa čutimo tudi z mačkami, se oglašamo v tej temi.  

POTPIS !!!!

[branka]

Mačke imam pač rada, mačke obožujem. Še vsi moji mački so bili pobrani s ceste, z nobeno pogodbo si ne upam zavezati izključno notranjega bivanja. Ker tudi če sama podpišem ne zmorem v resnici omogočiti, da mačka kdo drug naključno ali namerno ne bo spustil ven.
Bom še naprej pomagala komu, ki ima leglo, oddajati mačke in magari plačati sterilizacijo matere, kot sem dosedaj nemalokrat, pa tega noben v moji familiji in okolici ni vedel. In bom še vzela kakega mačka, če mi pride na pot in bodo možnosti za to.

 

Jaz sem enaka tebi. In ja, za vsakega mačkončka mi je hudo hudo žal, pa če se to še tako kruto sliši (saj mu JAZ NISEM omogočila varnega življenja), katerega mi je povozil avto. Pa sem še vedno nato enega vzela, pa je tudi tistega povozil avto, pa nismo ravno blizu ceste. Ravno včeraj mi je spet pod noge prišel en čist mlad mačkonček, se ni dal prijet, pa če bi se mi dal, bi ga spet najverjetneje vzela domov. Samo bi se pa odločila drugače. Oddajala bi ga. Ne bi ga imela, ker nisem sposobna ga imet, in to ni nič takega, samo morala sem sama do tega pridet. Sem mu pa nesla nazaj vode in hrane.

Jaz ti predlagam da se odločiš isto kot jaz, pa imam res grozno rada mačke, jih čoham kjer le morem. Ampak za mene ta živalca NI.

Mojca, sožalje.    Berto, tam kjer si ni bolečin. Ne bomo te pozabili

[mamaF]

Oh, sranje.

Samo... takole z mojega stališča je to cela katastrofa. Ko je povozilo pomurčka, je bila poanta predvsem v tem, da se je potrebno iz vsake take grozne situacije nekaj naučiti, ker časa nazaj se res ne da obrnit... je kaj drugače, ker je povozilo mačka?

Popolnoma nič drugače ni. Tale smrt je posledica naše površnosti in nesposobnosti zagotavljanja 99% varnosti in nič drugega.

mamaF, če bi otrokoma rekla, da boste vzeli mladičke, če in izključno samo če bodo VSI v družini (in ne samo ti), skrbeli
da ne bodo tudi oni končali pod kolesi avtomobila ... a misliš da ne pričeli hitro iskati kreativnih rešitev, kako
poskrbeti, da bi mački lahko prišli k vam domov?

Dvomim da je ostalim ravno vseeno, da za ceno "prostega mačjega gibanja" mački pri enem letu umrejo v grmovju.
In očitno je to kar prometna cesta, ki je ni za zanemariti kot velike nevarnosti za življenje mačk.

Ne, ni jim vseeno. Miškota se zdaj ravno tako zapira, potem ga pa najdem ležat gor na terasi od staršev, ker je spotoma izkoristil odpiranje vrat v vmesnem hodniku. Ravno oba otroka sta strašno zagreta, ko je treba zapirat vrata ... do momenta, ko "pozabita", ker je pač nekdo prišel na obisk skozi ta vrata ali pač odpreta  okno v naši pritlični spalnici.
A vseeno potem za ostale (predvsem moža in starše) "samo kompliciram in vsem otežujem življenje". Ker "življenje pač prinese vse sorte". Jaz pa kot en donkihot potem omagam in neham "komplicirat". Tko je.

Moj osebni križ pri vsem tem je, da kljub neidealnim pogojem nisem bila  nikoli sposobna sama sebi zaukazat "ne, pri nas mačk ne bomo imeli, ker ... do njih nimamo pravice, če ne omogočimo tega in tega ..."

Edino tako lahko v teh razmerah preprečim, da mačke pri meni ne bo doletelo karkoli. Drugače nisem zadosti močna, da bi vsem v hiši prepovedala vtikanje v naše mačke.
Tašča je vedno imela kakšno, vendar vstopa v hišo niso imele, še ko sem jaz prišla k hiši je bil en zelo star muc, ki sem ga na pol na skrivaj "uvalila" v stanovanje, ki smo si ga naredili.

Ker ostalo je pač kot je, "kurnika za mačke" noče razen mene nihče, "zapora" (mrež na vseh oknih) tudi ne, "reševanje" mačk z vrta v hišo je "ti si zmešana", ampak bo prej kdo od staršev "rešil" mačka iz hiše, ko tuli in praska po vratih.
Ostane itak zapiranje mačka v določene zaprte prostore in "reševanje" prekrškov. Kot dosedaj, kar se itak ni izkazalo kot gvišno. Kljub temu, da pridigam drugim o isti stvari.

Mi je kristalno jasno, da v teh razmerah, kljub temu, da se prostoživečka Štefka in sosedova dva mačkona že kajvemkolk let po tej isti cesti in čez to isto živo mejo šetajo in so vsi še živi, za mojega mačka 99% varnost pomeni samo popolna omejitev izhodov. Ja, vse jasno.

Če bo še kdaj pri nas sploh kakšna mačka, ne vem. Ne bom pa za nič več "dajala roke v ogenj" in se troštala, da "to se pa meni ne more zgoditi, ker vendar vem, kaj je prav". Valjda mi ni in mi nikoli ne bo vseeno ne za moje živali in ne za vse druge.
Mah, lejte, saj vem, da se vse da, če se hoče, sploh če si tako pameten o neki stvari, da še še drugim pridigaš, potem pač sam zaj**** na celi črti. Ja vem, nimam pravice bit pametna in ponavljat napak še naprej, vem.
Hvala vsem za tolažbo

[sanco1a]

Fak no, Bertko